Mejni spor s Hrvaško: Slovenija je dolžna zavarovati nacionalne interese

Miloš Vujinovič/BOBO

Pristojni evropski parlamentarni odbor je v torek ocenil, da za vstop Hrvaške v schengen ni več ovir. Končna odločitev je v rokah Sveta EU, ki naj bi o tem odločal decembra. A Slovenija naj bi še pred tem sprejela enostransko izjavo, da Hrvaška z vstopom v schengen priznava arbitražno razsodbo, poroča Delo. Hrvaški premier Andrej Plenković je v odzivu dejal, da Slovenija lahko sprejme svojo izjavo, lahko pa to stori tudi Hrvaška. "To ni nekaj, kar bi Hrvaško na kakršenkoli način obvezovalo," je dejal. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je po poročanja Radia Slovenija zavrnil, da bi na vladi za zdaj govorili o tovrstni enostranski izjavi. Z vlade so popoldan sporočili, da je arbitražna odločitev za Slovenijo dokončna in potrjena z zakonom. "Slovenska politika je primarno dolžna zavarovati nacionalne interese, zato se bodo dokončne odločitve sprejemale v državnem zboru," so napovedali.

Od arbitražne odločitve je minilo že več kot pet let, očitno pa bo vprašanje znova aktualno pred vstopom Hrvaške v schengen. Novembra bo o hrvaškem vstopu v schengensko območje odločal Evropski parlament, v torek pa je odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ocenil, da za ta korak ni več ovir. Pristojni odbor je podprl mnenje, da je Hrvaška pripravljena uporabljati vse določbe schengenskega pravnega reda. Ob tem je pozval Svet EU k sprejetju odločitve za vstop Hrvaške ter opozoril, da je treba stalno ocenjevati spoštovanje temeljnih pravic na zunanjih mejah. Mnenje sicer ni zavezujoče, končno odločitev pa naj bi po napovedih decembra sprejel Svet EU.

Še pred tem naj bi slovenska vlada sprejela enostransko izjavo, da Hrvaška z vstopom v schengensko območje priznava tudi arbitražno razsodbo, poroča Delo. Z vprašanji o izjavi smo se obrnili tudi na kabinet predsednika vlade Roberta Goloba, notranje ministrstvo in zunanje ministrstvo.

Z vlade so popoldan sporočili, da ima vstopanje Hrvaške v schengen načelno podporo Slovenije in je v našem skupnem evropskem interesu. “Za Slovenijo je arbitražna odločitev dokončna in v Sloveniji pravnoformalno potrjena z zakonom o evidentiranju državne meje s Hrvaško iz decembra 2017. Slovenska politika je primarno dolžna zavarovati nacionalne interese, zato se bodo dokončne odločitve sprejemale v državnem zboru,” so zapisali.

Tudi predsednik vlade Robert Golob je v oddaji 24ur zvečer na POP TV izrazil prepričanje, da je vstop Hrvaške v schengen tudi v interesu Slovenije, hkrati pa je zanj arbitraža “zaključeno dejanje”. “Arbitraža velja, zakon o arbitraži je uveljavljen in o tem se nimamo kaj pogajat,” je dejal. Na vprašanje glede možnosti sprejemanja omenjene izjave pa je navedel, da je naloga vsake vlade, da ob kakršnem koli dogodku primarno zaščiti nacionalni interes. “Ne bomo pa tega počeli na vladi, ampak se nacionalni interes vedno ščiti v parlamentu in tam bomo morali o tem razpravljati,” je dejal.

Arčon: Na vladi za zdaj o enostranski izjavi ni bilo govora

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je po poročanju Radia Slovenija zavrnil, da bo Slovenija z enostransko izjavo zahtevala, da Hrvaška prizna arbitražno razsodbo. “(Novinarka op.a.) je omenila, da je v enem od slovenskih medijev prebrala, da naj bi Slovenija pogojevala vstop Hrvaške v schengen z arbitražnim sporazumom. Rečem lahko samo, da je to dezinformacija,” je dejal v oddaji Dogodki in odmevi. Po njegovih besedah na vladi za zdaj ni bilo govora o tovrstni enostranski izjavi, so še poročali.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v odzivu dejal, da Hrvaška vstopa v schengen na podlagi izpolnjevanja vseh potrebnih kriterijev. “Seveda lahko Slovenija sprejme svojo enostransko izjavo, lahko pa to storimo tudi mi. To ni nekaj, kar bi Hrvaško na kakršenkoli način obvezovalo,” je dejal.

PVRH @AndrejPlenkovic: Hrvatska pristupa #Schengen temeljem ispunjenja svih potrebnih kriterija. Slovenija naravno može usvojiti svoju jednostranu izjavu, ali to možemo napraviti i mi. To nije nešto što Hrvatsku obvezuje na bilo koji način. pic.twitter.com/tY8iWfnnP9
— Vlada Republike Hrvatske (@VladaRH) October 26, 2022

Spomnimo, Slovenija in Hrvaška v številnih poizkusih nista uspeli rešiti spora o meji na kopnem in morju. Pred skoraj 13 leti sta podpisali arbitražni sporazum, arbitražno sodišče v Haagu pa je 29. junija 2017 sprejelo končno razsodbo in določilo morsko in kopensko mejo med državama.

Volk: Hrvaška z vstopom v schengen priznava meje držav, ki so že članice območja

Svetovalec premierja Roberta Goloba za zunanjo politiko Vojko Volk je poleti v pogovoru za Večer dejal, da bo Hrvaška z vstopom v schengensko območje pravno gledano priznala tudi meje držav, ki so že članice območja.

Kot je pojasnil, je razlog za to ključni schengenski dokument, evropska konvencija o implementaciji schengenskega sporazuma, ki ga Hrvaška ob vstopu seveda mora spoštovati. Ta že v prvem členu določa, da so zunanje meje schengenskega območja zunanje meje članic schengena tako na kopnem kot na morju.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.