Več bo za vrtce, šole, je bil prvi odziv združenja občin po dogovoru z vlado o novem zvišanju povprečnin. A v mestnih občinah pravijo, da bo šel denar predvsem za pokritje dosedanjega manjka za zakonsko določene izdatke, saj se plače javnih uslužbencev hitro povečujejo, poleg tega dobivajo nove zakonske zadolžitve. Tiste, ki bodo lahko, bodo denar porabile za ceste, mostove in za zagotavljanje lastne udeležbe pri evropskih projektih.

Vlada je lani dvignila povprečnino za 2020 za šest odstotkov, s 589,11 evra na prebivalca na 623,96 evra, letos na 628,20 evra. Prihodnje leto jo dviguje na 645 evrov, leto kasneje pa na 647 evrov.

Prihodnje leto bodo torej občine dobivale tri odstotke več kot lani in 12 odstotkov več kot leta 2019.

Tu pojasnimo, da višina proračunskega financiranja, ki ga prejme občina, ni enostavno zmnožek višine povprečnine in števila prebivalcev, temveč ministrstvo upošteva še štiri kazalce (dolžina cest v občini, število mladih do 15 let ter starejših od 65 let in površino občine). Na podlagi vseh teh izračuna primerno porabo za posamezno občino.

Primerna poraba je najpomembnejši vir financiranja za občine. Iz nje financirajo zagotavljanje javnih služb in izvajanje javnih programov na področjih predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, kulture, športa. Če kaj ostane – in iz drugih virov -, pa tudi druge investicije.

Kako bodo v mestih porabili “povišice”, ki jih občinam v zadnjem letu daje vlada?

@vladaRS je na današnji seji sprejela sklep o določitvi povprečnin občinam za leti 2022 in 2023. Iz sedanjih 628,20 € se povprečnina za leto 2022 dviguje na 645 €, za leto 2023 pa na 647 €. #povprečnine #sejavlade pic.twitter.com/XABzquW2Qs

— Ministrstvo za javno upravo (@mju_RS) September 26, 2021

Komajda dovolj za pokritje stroškov

Mestne občine dvig načeloma pozdravljajo in menijo, da jim bo koristil pri investicijskih načrtih (podrobneje o teh v nadaljevanju), a vse po vrsti že takoj opozarjajo, da ne gre pričakovati preveč.

Dvig povprečnin bo zapolnil dosedanji manjko v vreči, iz katere občine pokrivajo zakonsko določene tekoče izdatke. “Z dvigom povprečnine se položaj izboljšuje, saj je višina povprečnine blizu višine stroškov, ki jih dejansko imamo glede ne izračune ministrstva za finance,” pravijo na novomeški občini, ki jo vodi Gregor Macedoni.

Velenjska občina, ki jo vodi Peter Dermol, nam je odgovorila podobno in to obrazložila tudi s številkami: “Obseg odhodkov zakonsko določenih nalog občine v tem letu znaša 35,7 milijona evrov, od tega obseg tekočih odhodkov 23,8 milijona evrov. Prejeta dohodnina na podlagi trenutne povprečnine znaša 18,9 milijona evrov. To pomeni, da tekoči odhodki presegajo dohodnino za 4,9 milijona evrov.”

Na koprski občini, ki jo vodi Aleš Bržan, pravijo, da trenutna vrednost povprečnine pokriva le dve tretjini dejanske tekoče porabe občin.

Vse občine v en glas zatrjujejo, da bi bilo pri deljenju denarja občinam potrebno upoštevati razlike v obsegu nalog, ki izvirajo iz velikosti slovenskih občin, saj je nemogoče enačiti najmanjše občine z večjimi občinami s sedeži upravnih enot oziroma mestnimi občinami.

Pa vendarle – ali in kako bodo njihovi občani čutili nov dvig povprečnine, ki bo prihodnje leto znašala skoraj 17 evrov več na prebivalca? Objavljamo odgovore občin z izjemo novogoriške in slovenjgraške, katerih pojasnila še čakamo.

Ljubljana

“Primerna poraba na občana bo še vedno višja v manjših občinah kot v Mestni občini Ljubljana. Kljub temu si bomo še vedno prizadevali še izboljševati visoko kakovost življenja v Ljubljani in skrbeli za zadovoljstvo naših meščank in meščanov. Vsi projekti, ki jih v Mestni občini Ljubljana izvajamo, so zasnovani z mislijo na naše meščanke in meščane, saj z njimi lajšamo in izboljšujemo kakovost njihovih življenj. Zato ne moremo izpostaviti investicije, ki je prednostna, saj je nekomu pomemben en projekt, drugemu nek drug. Pomembno pa je izpostaviti, da jih trenutno na različnih področjih izvajamo 170 in da smo od konca leta 2006 do danes izvedli že več kot 2.200 projektov.”

Maribor

“Glede na sprejet proračun za leto 2022 je razkorak med stroški izvajanja obveznih nalog ter višino dohodnine približno 27,5 milijona evrov. Povišanje povprečnine pomeni, da bo v letu 2022 vplačane za približno 1,5 milijona evrov več dohodnine v proračun, kar pa je v tem trenutku zgolj ocena, saj nam dokončen podatek posreduje ministrstvo za finance. Da bi lahko govorili o dejanskem vplivu povišanja povprečnine, moramo najprej razpolagati s podatkom, kako se bodo v naslednjem letu povišali stroški izvajanja obveznih nalog.”

Celje

“Denar bomo porabili skrbno in gospodarno, predvsem v razvoj in višanje kakovosti življenja občanov. Prioriteta v proračunu Mestne občine Celje 2022 je med drugim obnova cest. Vse naloge, ki jih izvajamo in jih bomo izvajali v prihodnje, pa tudi projekti, ki jih uresničujemo, višajo kakovost življenja naših občanov na različnih področjih.”

Novo mesto

“Dodatna sredstva bodo še kako dobrodošla za izvedbo ambiciozno zastavljenega investicijskega načrta Mestne občine Novo mesto. Trenutno poteka gradnja bazenskega kompleksa v Češči vasi, nadaljujemo z urejanjem mestnega središča, gradi se nova brv za pešce in kolesarje v Irči vasi, z oktobrom pa se začenja tudi gradnja brvi, ki bo povezala Loko in Kandijo. Zaključili smo z gradnjo prizidka pri Osnovni šoli Otočec, v sodelovanju z državo pa načrtujemo gradnjo novega regijskega središča za zaščito, reševanje in pomoč. Kljub ambicioznim vlaganjem, si še naprej prizadevamo za gospodarno ravnanje s proračunom in že od leta 2014 znižujemo nivo zadolževanja.”

Ptuj

“Višja sredstva, ki jih bomo prejeli na podlagi višje določene povprečnine v letu 2022, bodo namenjena za izvedbo nujnih investicijskih projektov v občinsko infrastrukturo (občinske ceste, osnovne šole…) ter projekte, ki jih sofinancirata država in Evropska unija, in sicer Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave, Revitalizacija Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami, Investicijsko vzdrževanje cestne infrastrukture ter Prizidava z rekonstrukcijo in energetsko sanacijo OŠ Mladika. Višja povprečnina predstavlja vložek v lokalno javno infrastrukturo in javne storitve, ki jih občani vsakodnevno uporabljajo, ter tako občanom izboljšuje kakovost bivanja v lokalnem okolju.”

Murska Sobota

“Prejeta sredstva še vedno ne bodo zadostovala za vse zakonsko naložene obveznosti in bodo morale mestne občine zagotoviti manjkajoča sredstva iz drugih virov. »Višja« povprečnina bo omogočila manjšo porabo drugih virov za zakonsko naložene obveznosti in s tem posledično večjo možnost investicij. Lažje bomo zagotovili sredstva za lastno udeležbo občine v projektih, ki jih sofinancira EU. Katere investicije bodo izvajane v letu 2022, bo razvidno iz proračuna Mestne občine Murska Sobota, ki je v pripravi.”

Kranj

“V osnutku proračuna za leto 2022 po pravilniku o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za izračun povprečnih stroškov za financiranje nalog občin (le tekoči odhodki in tekoči transferi), imamo predvidenih za 46,5 milijonov evrov odhodkov za financiranje zakonsko določenih nalog. To pomeni, da za financiranje investicijskih projektov ne bo ostalo nič, tako da bomo morali vse investicije financirati z drugimi viri, tudi zadolževanjem, in ne s prihodkom iz dohodnine.”

Velenje

“Izračunov o višini primerne porabe in dohodnine na podlagi višje določene povprečnine še nismo prejeli, zato ne moremo odgovoriti konkretno. Kot vsa leta do zdaj si bomo prizadevali, da bomo s primerno razporeditvijo javnih sredstev dosegli čim višjo kvaliteto življenja za vse občane.”

Koper

“Višja povprečnina za leto 2022 bo namenjena pokrivanju razkoraka med zagotovljenimi sredstvi in dejansko porabo občine za kritje delovanja javnih služb in dejavnosti v javnem interesu.”

Več denarja, a tudi nove obveznosti

V Ljubljani so tudi z dogovorjenim povišanjem nezadovoljni. Hkrati dobivajo namreč tudi nove obveznosti.

“Že za plače in materialne stroške ter za zagotavljanje ostalih obveznih nalog občine je dogovorjena višina prenizka. Nihče pa še ni izračunal, da bo potrebno zagotoviti še dodatna sredstva zaradi spremenjene ali nove zakonodaje – na primer iz naslova novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki narekuje sofinanciranje zasebnih vrtcev v višini 100 odstotkov, novele Zakona o zaščiti živali in drugih.”

V Novem mestu pa opozarjajo tudi na naraščajoč strošek dela. “Država lokalnim skupnostim ne zagotavlja dovolj sredstev za izvajanje novih nalog in dodatnih stroškov, ki nastajajo predvsem z višanjem stroškov dela v javni upravi. Če vzamemo za primer Mestno občino Novo mesto, ocenjujemo, da so se ti dodatni stroški v zadnjih dveh letih dvignili za približno 10 odstotkov.”