Pokojnine se dvigujejo: tisti, ki ima 1.000 evrov, bo imel 45 evrov več

Vlada je sprejela zakonsko podlago za tako imenovano predčasno redno uskladitev pokojnin. Novembrske in decembrske pokojnine bi bile višje za 4,5 odstotka. Upokojenci niso povsem zadovoljni, je pa vladni predlog zanje sprejemljiv, je dejal predsednik Zveze društev upokojencev Janez Sušnik.

Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona, ki bo omogočil tako imenovano predčasno redno uskladitev pokojnin. Če bo zakon potrjen, bodo novembrske in decembrske pokojnine višje za 4,5 odstotka.

Predčasna redna uskladitev pokojnin bo stala med 22 in 25 milijonov evrov na mesec, skupno torej letos od 44 do 50 milijonov evrov. Plačana pa bo iz proračuna in ne iz pokojninske blagajne oziroma zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

Začasni dvig pokojnin

“Nekdo, ki ima pokojnino 1.000 evrov mesečno, bo dobil 1.045 evrov, nekdo s povprečno pokojnino, ki zdaj znaša 777 evrov, pa 812 evrov,” je po seji vlade dejal minister za delo Luka Mesec. Za predčasno redno uskladitev pokojnin je potreben nov zakon, saj veljavni zakon določa, da mora biti redna uskladitev izvedena februarja. Predstavniki upokojencev so vlado pozvali, naj letos izvede izredno uskladitev pokojnin v višini 4,4 odstotka in nato februarja prihodnje leto še redno uskladitev, ki naj bi bila predvidoma okoli petodstotna.

Vladni zakon pa bi pomenil, da se pokojnine v novembru in decembru povišajo začasno in ne trajno. Nato naj bi se februarja redno uskladili zneski pokojnin, ki so veljali v oktobru. Prav zato so se v upokojenskih organizacijah do namer vlade odzivali odklonilno. Želeli so namreč trajno izredno uskladitev in nato redno uskladitev. Mesec je danes pojasnil, da vlada tem zahtevam ni ustregla, ker želi pokojnine dvigniti enako, kot so se z oktobrom dvignile plače v javnem sektorju, torej za 4,5 odstotka. “Vlada se je odločila, da bo poskušala vsem stopiti naproti s približno enakimi zneski,” je dejal.

Sušnik: Vladni predlog je sprejemljiv

Predsednik vlade Robert Golob se je danes na to temo sestal z generalnim direktorjem ZPIZ Marijanom Papežem in predsednikom Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Janezom Sušnikom.

Po sestanku je Sušnik na novinarski konferenci dejal, da je vladni načrt zanje sprejemljiv. Izpostavil je, da so od vlade dobili jasen odgovor, kaj pomeni interventni zakon. “Redna uskladitev bo v mesecu februarju. Predčasna uskladitev, kot je že povedal premier Golob, ne gre iz pokojninske blagajne, temveč gre neposredno iz proračuna. Zdaj je jasno, da gre za prehodno uskladitev,” je povedal Sušnik. Z izredno uskladitvijo bodo lahko upokojenci v mesecu novembru in decembru, tako Sušnik, lažje premostili stiske.

Za N1 pa je dodatno pojasnil, da sicer niso povsem zadovoljni, saj so pričakovali, da bo vlada letos izvedla trajen dvig. Vendar je Golob danes odpravil vsaj največjo bojazen upokojencev, torej, da bi vlada pokojnine dvignila samo letos, ne pa tudi februarja prihodnje leto, je dejal Sušnik. Pričakujejo namreč, da bo februarska redna uskladitev več kot petodstotna.

Upokojence je razburil predvsem termin predčasna redna letna uskladitev pokojnin, je razložil Sušnik. Zato je Golobu predlagal, naj namesto tega govorijo samo o uskladitvi pokojnin, je dejal.

Tudi Papež je pozdravil, da so z vlado razjasnili, za kakšen predlog gre. “Pomembno je, da se ne posega v redno uskladitev, ampak da se glede na situacijo že prej zagotovi predčasna začasna uskladitev tako, da bodo lahko upokojenci že novembra in decembra dobili 4,5 odstotka višjo pokojnino,” je povedal.

“Ukrepov ni malo”

“V istem zakonu smo imeli tudi zamejitev dviga stroškov oskrbnin v višini 4,5 odstotka,” je poudaril premier, “s tem smo želeli preprečiti, da bi se povečalo breme za oskrbovance in njihove družine. Na drugi strani pa vsem upokojencem že pred redno uskladitvijo zagotoviti dvig pokojnin ter na ta način olajšati stiske, s katerimi se spopadajo bodisi zaradi inflacije, draginje ali energetskih razmer.” Opozoril je, da se vsi predčasni ukrepi financirajo iz proračuna in zato torej ne posegajo v pokojninsko blagajno.

“Teh ukrepov ni tako malo. Na nivoju letošnjega leta jih bo za približno 90 milijonov, od tega jih bo polovica razdeljenih kot predčasna uskladitev, polovica pa v obliki energetskega dodatka, ki se bo izplačal v novembru in je v resnici odvisen od višine pokojnine. Torej pol denarja gre najranljivejšim v nominalnih zneskih, druga polovica denarja pa gre vsem enako, glede na pokojnine,” je dodal Golob.

Kaj o uskladitvah pravi sedanji zakon?

Po veljavnem zakonu se višina redne uskladitve izračuna v februarju glede na podatke iz prejšnjega leta. Pokojnine se tako redno uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo v letu pred tem, in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z letom pred tem.

Redna uskladitev pokojnin pa v nobenem primeru ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.

Glede izredne uskladitve na Zpizu pravijo, da nikjer ne piše, da bi morala biti in v kakšni višini. Hkrati pa navajajo, da če se vlada zanjo odloči, narekuje izračun izredne uskladitve na enak način kot pri redni uskladitvi. “V letu 2022 je to 4,4 odstotka, kar bi bilo pa nenavadno in tudi namen zakonodajalca ni bil, da se v istem letu izvedeta dve uskladitvi v enaki višini. Člen je prišel v prehodne določbe ZPIZ-2 kot varovalka, če ne bi bila izvedena redna uskladitev (omejitve rednih uskladitev v letih 2010–2015), da bi na predlog sveta zavoda in soglasjem vlade lahko prišlo do izredne uskladitve,” pojasnjujejo na Zpizu.

Izredna uskladitev za 4,4 odstotka se torej zdi v nasprotju z duhom veljavne zakonodaje, hkrati pa veljavna zakonodaja ne omogoča izrednih uskladitev v drugačnih višinah. Če bi torej vlada želela letos izredno dvigniti pokojnine za drugačen odstotek, bi morala na takšen ali drugačen način zagotoviti (novo) zakonsko podlago za to.

Že zdaj zakon določa tudi pogoje, pod katerimi se lahko vlada na predlog Zpiza odloči za izredno uskladitev. Ti pogoji so izpolnjeni, če je bila v preteklem letu gospodarska rast pozitivna ali če je bila rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem pred tem.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.