Mesec vesel, da referenduma ne bo: Javnost je prepoznala, da je pokojninska reforma dobra

Referenduma o pokojninski reformi, ki ga je zahtevala Delavska koalicija, kot smo poročali, ne bo.

"To je jasen znak, da se v Sloveniji, ne glede na to, kako se nam zdi politično ozračje polarizirano, stvari da delati z družbenim soglasjem. Ta rezultat je zmaga dialoga," je ob izteku roka za zbiranje podpisov za referendum povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Pobudnikom je do roka, ki se je iztekel danes, namreč uspelo zbrati le okoli 11.000 podpisov, za razpis referenduma pa bi jih morali 40.000.

Mesec se je v današnji izjavi za medije še zahvalil socialnim partnerjem, s katerimi so se med pogajanji dogovorili o vsebini reforme, dodal pa, da ta ni takšna, kot je denimo v Franciji in Belgiji, kjer povzroča proteste in velika politična nesoglasja, temveč je rezultat soglasja vseh deležnikov.

Referendumsko pobudo, podprto s skoraj 10.000 podpisi volilcev, so v državni zbor sicer vložili konec septembra.

V Delavski koaliciji so referendum zahtevali, ker menijo, da je pokojninska reforma usmerjena proti delavcem. Poudarjali so, da bo po reformi treba delati dlje, da bo referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove daljše, realna vrednost pokojnin pa nižja.

Minister Mesec je danes dejal, da so vse njihove očitke v zadnjih mesecih večkrat zavrnili, češ da gre za neresnice ali polresnice, izrazil pa je hvaležnost, da so odprli prostor za razpravo o pokojninski reformi, ob kateri je več o njej izvedela tudi širša javnost.

Tudi v največji vladni stranki Svoboda so danes ocenili, da je neuspeh referendumske pobude zmaga pokojninske reforme in prizadevanj koalicije. Po besedah poslanca Svobode Deana Premika reforma dosega tri pomembne cilje, to so dostojne pokojnine, vzdržna pokojninska blagajna in solidarnost. Zatrdil je, da je reforma danes veliko bolj ugodna, kot bi bila, če bi se je lotili čez nekaj let, roki za prehod pa so "precej dolgi", da bo ta čim lažji.

O tem, kako dolgo bo predlagana reforma vzdržala, pa je dejal, da sicer "nima steklene krogle", a meni, da vsaj 30 let ne bo potrebe po velikih drastičnih posegih, pač pa le določene prilagoditve na nekaterih segmentih.

V luči dvomov, da se bo pokojninska reforma dejansko izvedla, je Mesec ob koncu procesa izrazil veliko olajšanje in osebno zadoščenje, da jim je na ministrstvu uspel takšen "lep družbeni projekt".

Spomnil je tudi na posledice preteklih poskusov te reforme v času vlad Antona Ropa in Boruta Pahorja, ki je na tej točki tudi padla. "To je tretja velika reforma v samostojni Sloveniji in me veseli, da smo jo preživeli s širokim družbenim soglasjem. To je tudi lepa popotnica za pokojninski sistem za naslednjih 20, 30 let," je prepričan.

Pokojninska reforma, ki jo je DZ sprejel 18. septembra, ohranja 40 let pokojninske dobe, predvideva pa postopen dvig starostne meje za upokojitev s 60 let na 62 let ter zvišuje odmerni odstotek na 70 odstotkov. Referenčno obdobje postopno podaljšuje na 40 let, od katerih se bo odštelo pet najslabših let. Uvaja pa tudi zimski dodatek.

Podlaga za njegovo izplačilo letos bo sicer zakonski predlog o izplačilu božičnice, ki ga DZ obravnava danes, saj je referendumska pobuda zavlekla roke za izplačilo zimskega dodatka upokojencem po reformi, zato so morali za letos ustvariti drugo pravno podlago, je pojasnil minister Mesec.

Kaj se za upokojence spreminja z novim letom?

V veljavo z novim letom vstopajo štirje ukrepi, namenjeni izboljšanju položaja najrevnejših skupin upokojencev, je za konec še nanizal Mesec.

Za vdove in vdovce se bo popravila odmera pokojnine; najnižje invalidske pokojnine se dvigajo za 22 odstotkov; za dostop do varstvenega dodatka upokojencem centru za socialno delo ne bo več treba priložiti dokazila, da jih družinski člani niso zmožni preživljati; pokojnine pa se bodo po novem usklajevale na 50 odstotkov inflacije in 50 odstotkov rasti plač, formula pa bo v veljavi ostala 10 let.