Menu Item
Nekateri orkani, ki nastajajo nad Atlantskim oceanom, lahko dosežejo zahodno Evropo. Kako "globoko" v Evropo bi lahko segli takšni orkani? Odgovarja meteorolog Brane Gregorčič.
V približno istem času, ko je Florido prizadel orkan Milton, je zahodno Evropo zajel tropski ciklon Kirk.
Kot so poročali mediji, je Kirk, ki se je pred tem premikal po območju Karibov in čez Atlantski ocean, za kratek čas dosegel četrto stopnjo na Saffir-Simpsonovi lestvici, do prihoda v Evropo pa je “uplahnil” na raven močne tropske nevihte. Kljub temu je povzročil poplave na Portugalskem, v Španiji in Franciji, ruval drevesa, brez elektrike je ostalo več milijonov ljudi, v Franciji je terjal tudi smrtno žrtev. Škodo je povzročil tudi v Belgiji, Luksemburgu, Švici in Nemčiji, kjer je prav tako poplavljalo, odkrival je strehe in ruval drevesa. V letošnji sezoni tropskih orkanov, ki nastajajo nad Atlantskim oceanom, je bil Kirk tretji najmočnejši.
Tako Milton kot Kirk sta se “rodila” nad Atlantikom – Milton v Mehiškem zalivu, Kirk pa pri Zelenortskih otokih pred zahodnoafriško obalo. V nasprotju z Miltonom, ki se je silovito povzpel do pete stopnje, oplazil Jukatan in privršal nad Florido kot orkan tretje stopnje ter čez nekaj dni relativno hitro razpadel nad Atlantikom, je Kirk prepotoval velik del tega oceana. Njuni poti lahko primerjate v spodnji fotogaleriji.
Vsako sezono orkanov (ki uradno traja od 1. junija do 1. novembra) se v Atlantskem oceanu pojavi povprečno 14 neviht oziroma tropskih ciklonov, ki jim podelijo ime. Od teh jih v povprečju sedem postane orkan, trije pa postanejo veliki orkani, 3. stopnje ali višje po Saffir-Simpsonovi lestvici. Najaktivnejša sezona v zgodovini je bila leta 2020, v kateri je nastalo 30 tropskih ciklonov, ki so jim podelili imena. Letos je bilo takšnih 13: Milton je bil najmočnejši, Kirk pa tretji najmočnejši, piše Wikipedija.
Kot je za N1 povedal meteorolog Branko Gregorčič z Arsa, večina atlantskih tropskih ciklonov (angleško hurricane) nastane med 15 in 25 stopinjami severne geografske širine. Pogoj za njihov nastanek je dovolj visoka temperatura morja, ki mora znašati vsaj 27 stopinj Celzija. Ko tropski ciklon doseže kopno ali se pomakne nad hladnejše morje, začne hitro slabeti.
Kirk pa ni bil najmočnejši atlantski ciklon, ki je dosegel Evropo. Oktobra 2017 je zahodno Evropo dosegla Ofelija (angleško Ophelia), ki je nastala sredi Atlantika.
V Španiji in na Portugalskem so njeni vetrovi razpihali požare, v katerih je umrlo 49 ljudi. Na Irskem je povzročila za več deset milijonov evrov škode in terjala pet življenj, več sto tisoč ljudi pa je več dni ostalo brez električne energije. Ofelija je dosegla tudi obale Skandinavije in dokončno razpadla nad Norveško. Njeni ostanki so segli tudi v Estonijo, kjer je v prestolnici Talin padal črn dež. Ofelija je namreč vse do tja prinesla dim in saje požarov s Pirenejskega polotoka, pa tudi prah iz Sahare, so poročali tamkajšnji mediji. Po pisanju Wikipedije Ofelija velja za doslej edini znani močnejši atlantski ciklon, ki je segel tako daleč na vzhod.
Evropo torej lahko dosežejo ostanki atlantskih ciklonov, ki so dosegli moči tropskih neviht ali orkanov.
Kot je pojasnil Gregorčič, se ostanki tropskih ciklonov v zahodnem zračnem toku občasno lahko približajo obalam zahodne Evrope, a nimajo več takšne moči, da bi prinašali podobna opustošenja kot blizu toplih subtropskih morij. Po navadi se preobrazijo v ciklone zmernih širin. Orkani, ki nastajajo v Mehiškem zalivu in so znani po svoji moči, pa na poti proti Evropi zaradi hladnejšega morja slabijo in po navadi razpadejo. “Zahodno Evropo dosežejo le izjemoma,” je povedal Gregorčič. Kako so se končale poti tropskih orkanov v zadnjih 150 letih, prikazuje spodnja slika.
Nam prihodnost prinaša orkane, ki bi segli tudi do naših krajev?
Kako “globoko” v Evropo bi lahko segli takšni orkani?
Bi dosegli samo zahodni del (Portugalska, Francija, Velika Britanija, Irska …) ali bi lahko prišli tudi do nas? “Ne, do Slovenije tropski cikloni nikakor ne morejo priti,” je na vprašanje odgovoril Gregorčič. Cikloni, ki prizadenejo notranjost Evrope, so cikloni zmernih širin, ki nastanejo na tako imenovani polarni fronti, na okoli 60 stopinjah severne širine, blizu polarnega območja. Lahko pa nastanejo tudi nad Sredozemljem. Eden takšnih je bila nevihta Cassandra, ki je pred kratkim povzročila obsežne in katastrofalne poplave in plazove v Bosni in Hercegovini, oranžna opozorila pa smo zaradi nje imeli tudi pri nas in na Hrvaškem.
Sredozemske, tropskim podobne ciklone vremenoslovci na kratko imenujejo medikani (angleško Medican – iz kombinacije izrazov “mediterranean”/sredozemski in “hurricane”/orkan, op. p.). Ti ne dosegajo moči, ki bi bile primerljive z orkani, kakršen je bil Milton. V nekaj redkih primerih so opazili, da so nekatere nevihte dosegle moč orkana 1. stopnje po Saffir–Simpsonovi lestvici, leta 2020 pa je bilo zaznano, da je ciklon Ianos dosegel intenzivnost 2. stopnje, piše Wikipedija.
Sredozemski cikloni pri nas lahko povzročijo močno burjo, ki lahko na posameznih delih Primorske včasih preseže hitrost 140 kilometrov na uro, je pojasnil Gregorčič.
“A govorimo o sunkih (trisekundnih povprečjih hitrosti), pri tropskih ciklonih pa o minutnih povprečjih hitrosti,” je povedal. Vseeno včasih pri nas slišimo izraz, da je pihal “orkanski” veter. “Ni povsem enostavno primerjati trisekundnih in minutnih povprečij hitrosti vetra,” je povedal Gregorčič. “Meteorologi po navadi uporabljamo izraz močna burja (sunki nad 100 kilometrov na uro) in zelo močna burja (sunki nad 140 kilometrov na uro). Tej bi pogojno lahko rekli tudi orkanska.”
Znanstveniki napovedujejo, da bi v prihodnosti lahko tropski cikloni zaradi globalnega segrevanja oziroma segrevanja morij postali še močnejši. Je kaj takega mogoče pričakovati tudi za ciklone, ki dosegajo Evropo? “Načeloma da, a trend ni povsem enostavno napovedljiv,” je na vprašanje odgovoril Gregorčič. “Zdi se, da pogosteje nastajajo močni cikloni nad osrednjim Sredozemljem (že omenjeni medikani), sicer pa so razlike med posameznimi leti lahko zelo velike in trenda ni mogoče enostavno spremljati.”
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1
Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!