Mi, socialisti v državni zbor vložili predlog novele zakona o minimalni plači

Stranka Mi, socialisti je v državni zbor vložila predlog novele zakona o minimalni plači, po katerem se ta ne bi usklajevala le z inflacijo, temveč tudi z rastjo BDP, izvedena bi bila tudi izredna uskladitev. Minister za delo Luka Mesec naj bi medtem v četrtek predstavil nov izračun minimalnih življenjskih stroškov.
Stranka Mi, socialisti, na čelu katere je poslanec Miha Kordiš, je v DZ vložila predlog novele zakona o minimalni plači.
Kot so v sporočilu za javnost zapisali v stranki, obstoječi sistem usklajevanja minimalne plače z rastjo cen življenjskih potrebščin ne sledi dejanskim socialnim in gospodarskim razmeram.
Obstoječi zakon o minimalni plači sicer omogoča višjo uskladitev minimalne plače, a ta možnost v praksi ni bila izkoriščena, so poudarili.
Od leta 2018 je bila tako minimalna plača ob vsakem usklajevanju zvišana le v minimalnem obsegu: januarja 2023 za 12,0 odstotka namesto možnih 19,6 odstotka, januarja 2024 za 4,2 odstotka namesto 7,5 odstotka in januarja 2025 za 1,9 odstotka namesto 3,5 odstotka, so utemeljili.
Če bi bila minimalna plača v zadnjih letih usklajevana v najvišjem dovoljenem obsegu, bi leta 2025 znašala 1.430,02 evra bruto, kar je 152,30 evra več na mesec oziroma 1.827,60 evra več na leto, so izračunali.
Minimalno plačo bi prihodnje leto zvišali za okoli 90 evrov
Po njihovem predlogu bi se minimalna plača za prihodnje leto namesto za okoli 37 evrov zvišala za okoli 90 evrov, so zatrdili.
Predlagajo namreč, da bi se po novem usklajevala ne le z inflacijo, temveč tudi z gospodarsko rastjo v preteklem letu. Prav tako se zavzemajo za izredno uskladitev v višini 3,3 odstotka, ki predstavlja razliko med letnima in medletnima inflacijama v letih 2023 in 2024 ter delno nadomešča zaostanek za rastjo cen v tem obdobju.
V zakon želijo vnesti še načelo, da nobena osnovna plača ne sme biti nižja od minimalne. "Z neposrednim zakonskim zapisom želimo zagotoviti, da bo minimalna plača dejansko zakonska spodnja meja plačnega sistema za vse zaposlene, ne glede na delodajalca. To načelo naj bi že veljalo v javnem sektorju, vendar se v praksi ne uresničuje, ker se plačni razredi ne usklajujejo z rastjo minimalne plače," so opozorili.
"Minimalna plača postavlja zakonsko spodnjo mejo plačnega sistema, s tem pa pomembno vpliva na celotno plačno strukturo. Njena rast ali zaostajanje se zato ne odraža le pri prejemnikih minimalne plače, temveč tudi pri plačah v spodnjem delu plačne lestvice," so sklenili.
Višji dvig minimalne plače predvideva tudi ministrstvo za delo
Medtem pa tudi ministrstvo za delo letos predvideva višji dvig minimalne plače od zgolj uskladitve z inflacijo. Kot je v ponedeljek v odgovoru na poslansko vprašanje v DZ potrdil minister za delo Luka Mesec, je namreč v pripravi nov izračun minimalnih življenjskih stroškov. Raziskavo bo predvidoma predstavil v četrtek.
Glede na veljavno formulo je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.
Po zakonu o socialno varstvenih prejemkih je treba višino minimalnih življenjskih stroškov na podlagi primerljive metodologije na novo določiti najmanj vsakih šest let. Nazadnje je bila določena leta 2022, pri 669,83 evra, pred tem pa leta 2017, pri 613,41 evra.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje