Menu Item
Slovenija ima kot tranzitna država veliko vlogo pri preprečevanju trgovine z ljudmi, ki se v naši državi najpogosteje kaže kot prostitucija ali prisilno delo. Večina migrantov sicer našo državo zapusti. Veliko težavo sicer predstavljajo organizirane družbe, ki jim migranti za pot do Evrope plačajo tudi do 80.000 evrov, nato pa padejo v dolžniško razmerje.
Na konferenci, ki jo danes v Ljubljani organizirajo visoki komisariat ZN za begunce, ministrstvo za notranje zadeve, Svet Evrope in Društvo Ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi je Anja Mrkalj Kastelic z Generalne policijske uprave dejala, da gredo migracije in trgovina z ljudmi z roko v roki.
Policisti ob prijetju večje skupine migrantov, ki so nezakonito prestopili mejo, upoštevajo točno določene postopke. Pri tem gre večinoma za ljudi, ki so jih v Slovenijo pripeljali znotraj organizirane združbe, za prevoz v Evropo pa mnogokrat plačajo visoke zneske. Višina plačil je odvisna od državljanstva, Kastelic pa je izpostavila državljane Kitajske in vprašanje, ki se porodi policistom, zakaj imajo interes priti v Evropo.
V zadnjem času opažajo, da je ciljna država kitajskih državljanov Italija, a ne vedo, kaj bodo tam počeli. “V takih primerih se vedno osredotočimo tudi na grožnjo, da bodo na ciljni destinaciji izkoriščani,” je dejala Katelic. Kitajci namreč za pot plačajo zelo visoke zneske, ki se gibljejo med 60.000 in 80.000 evri, s tem padejo v dolžniško-upniško razmerje, ki ga morajo v ciljni državi odplačati z delom.
Prvi alarm to, da otrok potuje sam
Policisti že na meji upoštevajo kazalnike trgovine z ljudmi, ob zaznavi suma trgovine z ljudmi pa se vključi kriminalistična policija, ki začne dodatna preverjanja. Težava je, da tudi potencialne žrtve namestijo v azilni dom, ki ga po dnevu ali dveh večinoma zapustijo.
Pozorni so tudi na mladoletnike brez spremstva, saj je prvi alarm že to, da otrok potuje sam. “Takrat je na prvem mestu njihova zaščita in potem dokazovanje namena poti,” je pojasnila Kastelic. Velikokrat kasneje ugotovijo, da potujejo v spremstvu sorodnika ali da jih starši čakajo na ciljni destinaciji. Opozorila je še, da ti mladoletniki v ciljni državi velikokrat žeparijo in delajo druga kazniva dejanja, številni so tudi travmatizirani.
Vodja nastanitvenega centra Logatec Lea Pignar je pojasnila, da v Logatcu nastanijo najbolj ranljive skupine, tudi mladoletnike brez spremstva. Letos opažajo večje število fantov, ki policistom povedo, da so polnoletni, v kasnejših pogovorih pa priznajo, da so stari 16 ali 17 let – te nato iz azilnega doma na Viču v Ljubljani prepeljejo v Logatec.
Če v nastanitveni center pridejo domnevni sorodniki z mladoletnimi otroki, pa otroke ločijo in jih namestijo v dijaški dom Postojna. Velikokrat se zgodi, da domove nato vsi zapustijo, v nastanitvah pa nimajo vzvoda, da bi jih zadržali. V nastanitvenih centrih se trudijo pridobiti zaupanje migrantov, kar je težko, saj so številni tam le kak dan. Vseeno pa jim za ta čas nudijo varno okolje in jim prisluhnejo.
Informativne in razbremenilne pogovore na policiji, v azilnem in nastanitvenem domu pogosto opravljajo člani društva Ključ – centra za boj proti trgovanju z ljudmi. Predstavnica društva Manca Raušl je dejala, da se pred prihodom pozanimajo, kateri “jeziki so aktualni”, da lahko pripeljejo ustrezne prevajalce.
“Žal nam je, ker nimamo prevajalcev v vse jezike,” je dejala. Migrantom pa razdelijo informativno gradivo in vizitko v njihovem jeziku in jim povedo, da se lahko kadarkoli obrnejo nanje. “V praksi se na nas večkrat obrnejo preko Instagrama in povedo: sem v Italiji, nimam hrane, postelje, kaj naj naredim. Potem poiščemo bližnje nevladne organizacije in jim svetujemo, da se obrnejo nanje,” je ponazorila Raušl.
Predstavnica pravne službe regionalnega predstavništva visokega komisariata ZN za begunce Helena Behr je ob predstavitvi stanja v Italiji opozorila, da je nujno treba začeti z investicijami in zavezanosti k sodelovanju med vsemi deležniki z namenom izboljšanja sistema prepoznavanja trgovine z ljudmi.
V Sloveniji so najpogostejše oblike trgovine z ljudmi izkoriščanje prostitucije in delovno izkoriščanje oziroma prisilno delo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje