Menu Item
Danes ob 15.04 bo minilo 20 let od potresnega sunka, ki je 12. julija 2004 zatresel širše območje Zgornjega Posočja, čutili pa so ga po vsej Sloveniji, v severni Italiji ter večjem delu Avstrije in Hrvaške. Prizadel je zlasti Čezsočo, zahteval pa tudi smrtno žrtev. Popotresna sanacija v posameznih primerih še vedno ni končana.
Žarišče potresa z magnitudo 4,9 je bilo približno štiri kilometre severno od Kobarida. Prizadel je predvsem širše območje Bovca, najbolj pa vas Čezsoča.
To je bil v kratkem času drugi rušilni potres v Zgornjem Posočju. Po velikonočnem potresu 12. aprila 1998 so še odpravljali posledice na objektih. V primerjavi z velikonočnim potresom se je sicer leta 2004 sprostilo desetkrat manj energije, a so bili učinki zaradi lokalnih geoloških dejavnikov nesorazmerno močni in so v Čezsoči dosegli VI. do VII. stopnjo po evropski potresni lestvici, ponekod pa tudi celo stopnjo višje.
Kot je ob letošnji obletnici povedal bovški župan Valter Mlekuž, se je popotresna obnova z ukinitvijo državne tehnične pisarne v Tolminu aprila lani nekoliko otežila, saj je sedaj na pristojnem ministrstvu pogosto težko najti sogovornika. Na ministrstvu so takrat dejali, da so stroški vzdrževanja pisarne nesorazmerni s številom objektov v postopku obnove ali čakanju na obnovo.
Bovška občina ima sicer v popotresno obnovo vključena še dva objekta – v Bovcu in v Srpenici. “Občina v okviru popotresne obnove pričakuje v Bovcu spodnjo etažo novogradnje, ki je sicer letos zastala in se od lanske jeseni ni nič naredilo, ter objekt v Srpenici, kjer se gradnja ni še niti začela,” je dejal Mlekuž.
Pri popotresni obnovi nekaj grenkega priokusa
Ukrepe po potresu leta 2004 Mlekuž ocenjuje kot boljše kot po velikonočnem potresu šest let pred tem. Občina je še leta 2020 občane pozivala, naj objekte prijavijo v popotresno obnovo, pri kateri je sicer ostalo nekaj grenkega priokusa, je dejal. Nadomestne novogradnje so bile namreč po njegovih besedah večinoma manjše od obstoječih hiš, velikost je namreč določalo število prijavljenih prebivalcev v času potresa.
“Zgrajenih je bilo tudi kar nekaj donatorskih hiš, ki jih je uredil takratni minister Janez Kopač in danes lahko rečemo, da sta Bovec in Čezsoča večinoma nova,” je še povedal Mlekuž.
Podobno je v Kobaridu in Tolminu, kjer obnova oziroma rušenje poškodovanih objektov samo v posameznih primerih še ni zaključena. Od občinskih objektov v Kobaridu obnove čaka denimo gasilski dom, ki pa ga bodo prihodnje leto gasilci zapustili, saj bo zgrajen nov Center za zaščito in reševanje.
Skupno je bilo sicer po potresu v Zgornjem Posočju evidentiranih 1.800 poškodovanih objektov, 685 jih je izpolnjevalo pogoje za državno pomoč, vendar je bilo od lastnikov odvisno, ali so se za pomoč prijavili ali ne.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!