Danes mineva 40 let od največje letalske nesreče v slovenski zgodovini. 180 potnikov in članov posadke je v jutranjih urah odletelo na enodnevni izlet na Korziko, kjer je letalo strmoglavilo na gori San Pietro. Nesreče ni preživel nihče. Ostanki letala, osebni predmeti in posmrtni ostanki so več let ostali na težko dostopni gori, dokler jih niso leta 2008 odstranili.
Prvega decembra 1981 je z ljubljanskega letališča proti Korziki poletelo letalo družbe Inex Adria, na katerem je bilo 173 potnikov in sedem članov posadke. Nekaj ur pozneje je iz Francije prišla vest o hudi letalski nesreči.
Malo pred 9. uro zjutraj, ko je letalo DC-9 McDonnel Douglas doseglo zračni prostor nad letališčem Campo dell’Oro, se je začela posadka pripravljati na pristanek. Vreme je bilo slabo, vidljivost skoraj nična. Kontrola zračnega prometa na korziškem letališču je dala dovoljenje za pristanek, posadka pa je začela pristajati.
Varnostni sistem je nenadoma začel opozarjati na bližino tal, a bilo je prepozno. Čeprav je pilot želel letalo dvigniti, je to ob 8.53 z levim krilom naprej trčilo v pobočje 1.365 metrov visoke gore San Pietro, nato pa preletelo še nekaj sto metrov in strmoglavilo v prepad.
Nesreča, v kateri je umrlo vseh 180 ljudi na krovu, velja za najhujšo letalsko nesrečo na svetu v letu 1981, še danes pa velja za najhujšo letalsko nesrečo v zgodovini slovenskega letalstva.
Zakaj se je nesreča zgodila?
Preiskava je pokazala, da se je nesreča zgodila zaradi vrste dejavnikov, tudi nenatančnega izražanja zračne kontrole in posadke letala. Kontrolorji na letališču so bili prepričani, da je letalo s potniki iz Slovenije že nad morjem, zato so izdali ukaz za pristanek. A letalo je bilo takrat še nad goratim delom otoka. Za posadko, ki je upravljala letalo, je bil to prvi polet na Korziko, zato območja ni poznalo. Ker pa je kontrola prometa na letališču ukaz o pristanku večkrat potrdila, je začelo letalo zniževati višino, kar pa je vodilo do nesreče.
Teden dni po nesreči, devetega decembra, je na Korziko poletelo drugo letalo, ki je na ljubljansko letališče pripeljalo 180 krst s posmrtnimi ostanki žrtev. Umrle so pokopali v skupnem grobu na ljubljanskih Žalah.
Tina Kosec/ BOBO
Tudi reševalci so bili sprva prepričani, da je letalo strmoglavilo v morje, zato so razbitine najprej iskali tam. Dobri dve uri pozneje so prve informacije o nesreči dosegle Jugoslavijo. Okoli 15. ure pa so lokalni reševalci sporočili, da so našli razbitine.
Tisti dan so življenje na Korziki izgubile cele družine, nekateri otroci so v nesreči izgubili starše, med umrlimi je bilo tudi več zaposlenih v turistični agenciji Kompas, ki je organizirala izlet v Ajaccio, glavno mesto Korzike.
Po naključju tisti dan niso odšli na letalo
Na letalu bi morala biti takrat tudi slovenski telovadec Miro Cerar in nekdanja ministrica Zdenka Cerar. Zaradi bolezni hčerke sta izlet odpovedala. Ko so zvečer na televiziji zavrteli imena umrlih, je bilo med njimi tudi njuno. Veliko srečo je imel takrat tudi legendarni košarkar Ivo Daneu, ki je letalo zamudil.
Prvi december 1981 velja za najbolj tragičen dan v novejši zgodovini Slovenije, saj je takrat edinkrat do sedaj v enem dnevu umrlo več kot 200 prebivalcev, največ med temi v letalski nesreči na Korziki.
Po 27 letih očistili razbitine na gori
Zaradi nedostopnega terena so veliki kosi razbitin in osebni predmeti umrlih še leta ostali na gori. Maja 2008, kar 27 let pozneje, je na pobudo ministrstva za obrambo na Korziko odšlo okoli 60 reševalcev, vojakov in gasilcev, ki so 16 dni ob pomoči korziških gasilcev odstranjevali dele letala, osebne predmete in tudi posmrtne ostanke. Odstranili so več kot 27 ton letalskih razbitin. Akcijo sta ovirala tudi močno deževje in orkanski veter.
BOBO
Ekipa, ki je odstranjevala posledice letalske nesreče, je na gori postavila spominsko obeležje s podatki o nesreči v slovenskem in francoskem jeziku. Nekaj dni pozneje so na gori pripravili spominsko slovesnost, ki so se je udeležili svojci umrlih.
Najhujša letalska nesreča na slovenskih tleh
Najhujša letalska nesreča na slovenskih tleh se je zgodila 1. septembra 1966, ko je v strmoglavljenju letala družbe Britannia Airways umrlo 98 ljudi. Nesreče se je zgodila nekaj čez polnoč v vasi Lahovče, nedaleč od letališča. Na krovu je bilo 110 potnikov in sedem članov posadke, ki so bili namenjeni na oddih na Jadran. Nesreča se je zgodila, ker pilot ni nastavil višinomera, letalo je zato trčilo v drevesa.
Menu Item
