Minister Boštjančič o plačni reformi: To niso le kozmetični popravki

Pet mesecev po uveljavitvi nove plačne reforme se tako v javnosti kot na političnem parketu krešejo mnenja o njeni učinkovitosti. Na eni strani vladna stran poudarja, da je bil prehod v nov sistem plač v javnem sektorju uspešen in nujno potreben korak, na drugi strani pa je slišati številne kritike, da omenjena reforma uvaja le manjše kozmetične popravke in da ni obravnavala najpomembnejših vprašanj. Minister za javno upravo Franc Props je na današnji novinarski konferenci poudaril, da so javne storitve nujne za dobro delovanje države, saj predstavljajo servis za vse državljane, ne glede na to, kdo so in kaj počnejo.

"Pogosto se pozablja, da javni servis niso zgolj uradniki v upravnih organih. Največji del zaposlenih predstavljajo vzgojiteljice, učitelji, profesorji, zdravstveni delavci, socialni delavci, znanstveniki, kulturniki, knjižničarji, policisti, vojaki, gasilci in še številni drugi. To so ljudje, ki vsakodnevno opravljajo delo, brez katerega si ne moremo predstavljati normalnega življenja v družbi. Zato ni pošteno trditi, da zaposleni v javnem sektorju ne delajo nič," je dejal Props.

Sistem, ki bo dolgoročno bolj pregleden, pravičen in vzdržen

Po njegovem mnenju večina zaposlenih v javnem sektorju svoje delo opravlja zavzeto in z veliko odgovornosti. Zavrnil je navedbe, da se javni sektor v državi "bohoti", čemur pritrjujejo tudi podatki po številu zaposlenih v javnem sektorju v primerjavi z evropskim povprečjem, kjer Slovenija ne izstopa.

Izpostavil je, da demografske spremembe, staranje prebivalstva, digitalizacija in večje potrebe ljudi zahtevajo prilagoditve delovanja javnega sektorja, ki se tako kot gospodarstvo spoprijema s pomanjkanjem kadra.

"Če želimo imeti kakovosten javni sektor, ki bo zagotavljal storitve na ravni, ki jo ljudje pričakujejo, je bila prenova plačnega sistema nujna. Prenovljen plačni sistem je že vpeljan, konec aprila pa je bil sprejet tudi nov zakon o prenovi uslužbenskega sistema, ki prinaša pomembne spremembe na področju kariernega razvoja, ocenjevanja uspešnosti in kadrovske urejenosti. Zavedamo se, da vseh ne bomo mogli zadovoljiti, a če ne bi ukrepali, bi se težave le še poglabljale," je dejal minister za javno upravo.

Prav zaradi tega se je vlada odločila prevzeti odgovornost za prenovo plačnega sistema in je po dolgih letih parcialnih odločitev v sodelovanju s sindikati pristopila k celoviti prenovi in dosegla dogovor, ki predstavlja pomembne korake za naprej, je dejal in dodal: "Začrtali smo temelje sistema, ki bo dolgoročno bolj pregleden, pravičen in vzdržen."

Boštjančič: Takšne navedbe so absurdne

Da je bilo s sprejetjem novega sistema plač v javnem sektorju opravljeno pomembno in veliko delo, je prepričan tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Ob tem pa se tako vladna stran kot tudi sindikati spopadajo z očitki, ki temeljijo na nerazumevanju, posploševanju in minimiziranju opravljenega dela.

"Plačna reforma niso le kozmetični popravki, ampak je prava reforma, ki je bila nujna za ureditev plačnih razmerij, za večjo povezanost plač z učinkovitostjo in odgovornostjo pri delu, za lažje privabljanje mladih in ljudi z vodstvenimi izkušnjami. Predvsem pa za blažitev nezadovoljstva, ki se je kopičilo skozi teh 15 let, ko se sistem ni celovito spreminjal," je poudaril minister.

Opozoril je, da je 27.000 javnih uslužbencev pred plačno reformo prejemalo osnovno plačo, ki je bila nižja od minimalne, kar se je s sprejetjem reforme spremenilo, in trenutno nihče ni več pod minimalno plačo.

"Napredovanja, ki jih je zaposleni dosegel v preteklosti, imajo po novem tudi finančni učinek, saj so se prenesla in upoštevala pri uvrstitvi v nove plačne razrede. Po starem sistemu je bilo vseeno, koliko napredovanj so javni uslužbenci imeli. Pomembno je, da se bo minimalna plača usklajevala tudi z inflacijo, prenavljamo pa tudi sistem napredovanja in nagrajevanja, pri čemer mora biti nagrajevanje bolj povezano z rezultati dela," je izpostavil.

Vladna stran in socialni partnerji pa že nadaljujejo pogajanja o variabilnem delu plače oziroma nagrajevanju javnih uslužbencev, vladna stran naj bi sindikatom kmalu predstavila stališča in izhodišča za nadaljevanje pogovorov. Po mnenju finančnega ministra je prenova plačnega sistema rezultat dolgotrajnih, zahtevnih, vsebinsko poglobljenih in napornih pogajanj, vsa najpomembnejša izhodišča, cilji in rešitve pa so bili usklajeni s socialnimi partnerji.

"Osnovni namen reforme je zagotoviti bolj pravičen, pregleden in stabilen plačni sistem v javnem sektorju, ki bo tudi javnofinančno vzdržen. Zato je reči, da smo zgolj dvignili plače, pa še to ne dovolj, podcenjujoče do vseh sodelujočih. Izrečeno je bilo tudi, da smo z reformo prizadeli najmanj plačane javne uslužbence, pa je naravnost absurdno," je ocenil Boštjančič in dodal, da so prav tej skupini javnih uslužbencev posvetili posebno pozornost.

Kot neresnične je označil tudi navedbe, da so javni uslužbenci po reformi prejeli nižje osnovne plače.

Direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar, ki vodi mešano delovno skupino vladne in sindikalne strani in bdi nad izvajanjem nove plačne reforme v praksi, pa je poudaril, da ima javni sektor ključno družbeno vlogo, saj zagotavlja storitve, ki jih prebivalci potrebujejo vsak dan.

V javnih zavodih je zaposlenih približno 80 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju, na ministrstvih, organih v sestavi in drugih pa je zaposlenih manj kot 20 odstotkov celotnega javnega sektorja.

Po njegovih besedah bodo spremembe v javnem sektorju v prihodnosti narekovale demografske spremembe, digitalizacija in umetna inteligenca.

V mešani delovni skupini še naprej odgovarjajo na vprašanja zaposlenih v javnem sektorju in delodajalcev, pogosto pa se srečujejo z vprašanji, zakaj so nekateri prejeli višje izplačilo decembrske plače kot januarske, ki je bila prva po novem plačnem sistemu.

Pogačar je pojasnil, da gre za nerazumevanje, saj se je nova plačna reforma ukvarjala zgolj z višino osnovne plače, ki pa se je povišala vsem javnim uslužbencem. Pri izplačilu so zraven všteti še dodatki, v decembru pa so pogosto zraven obračunane še nadure in dodatki za delovno uspešnost, zato so nekateri prejeli višje izplačilo decembrske plače.