Menu Item"Šolsko leto se začne normalno – 1. septembra, je pa res, da bo verjetno na šolah različno," je na novinarski konferenci poudaril minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Po njegovih besedah lahko ravnatelji "določene dneve znotraj šolskega koledarja prilagodijo. Torej lahko na začetek šolskega leta prenesejo dneve dejavnosti, da lahko kasneje delajo drugače".
Bliža se šolsko leto 2023/2024, ki se bo po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde po vsej Sloveniji začelo 1. septembra. Tudi v šolah na prizadetih območjih po uničujočih poplavah.
“Seveda bo učni načrt na določenih mestih prilagojen. Nekateri oddelki pa bodo začasno na drugih lokacijah,” je dejal in poudaril, da lahko ravnatelji prilagodijo določene dneve znotraj šolskega koledarja. “Torej lahko na začetek šolskega leta prenesejo dneve dejavnosti,” je strnil med konferenco ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov na Brdu pri Kranju.
Felda je dodal, da bo poskrbljeno tudi za prehrano za otroke iz družin na prizadetih območjih. Centri za socialno delo pa bodo določili, kateri starši mladostnikov bodo za določen čas oproščeni plačila. “Govorim tudi o bivanju v študentskih domovih, prehrani, malici,” je naštel.
Izpostavil je tudi manko kadra, “a pri tem gre za svetovni fenomen, zato bomo letos začeli evropske perspektive, ki obravnavajo ta problem. To bomo poskušali tudi rešiti.” Nekoliko je bila spremenjena zakonodaja, ki dovoljuje, da ravnatelji zaposlijo tudi tiste, ki še nimajo zaključenega pedagoškega izobraževanja, nimajo strokovnega izpita oziroma imajo kakšno drugo izobrazbo. “Ravnatelji lahko za 3 leta vzamejo take delavce za potencialno nedoločen čas. Če v tem času delavec izpolni pogoje, torej opravi strokovni izpit in zaključi izobraževanje, mu lahko pogodbo podaljšajo v nedoločen čas,” je povedal.
Po besedah direktorja Zavoda RS za šolstvo Vinka Logaja bo v novem šolskem letu več pozornosti namenjene varnosti na področju digitalizacije, bralnim navadam in pismenosti.
“Šole bomo vključevali v trajnostni razvoj in doseganje podnebnih ciljev, v ta program pričakujemo vključitev 200 šol, v vrtcih bodo vpeljali programe za razvoj integritete tako institucij kot posameznikov,” je predstavil Logaj ključne usmeritve ravnateljem za šolsko leto 2023/2024. Več poudarka bo tudi na pridobivanju digitalnih kompetenc.
Do konca leta bo prenovljena večina učnih načrtov za osnovne in srednje šole. “Tekle bodo priprave za implementacijo prenovljenih učnih načrtov,” je med drugim nanizal Logaj.
“Plače preslabe”
Pred odprtjem konference ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov na Brdu pri Kranju je predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan skupaj s predstavnicami vrtcev opozoril na dolgoletne anomalije pri plačah ravnateljev. Želijo si, da se vzpostavi “kvaliteten in pošten dialog”, ki bi pripeljal do rešitve.
Pečan je poudaril, da jim nihče ne oporeka, da so bili povsem pozabljena skupina javnega sektorja, a vedno ostane le pri obljubah. Zadnja obljuba pristojnih ministrov je bila, da bodo zadeve rešene z novim sistemom plač v javnem sektorju do 30. junija. Zdaj pa so že predlogi, “da bi sistem reševali šele v letu 2025, kar pomeni, da so nas ponovno peljali žejne čez vodo”, je izpostavil Pečan. Dodal je, da takšnega dogovarjanja ne želijo več.
Kot je pojasnil, je želja ravnateljev, da se vzpostavi kakovosten in pošten dialog, ki bi pripeljal do rešitve. “Zelo poveden je podatek naših pred kratkim upokojenih kolegov, da se jim zadnjih let ravnateljevanja pred upokojitvijo ne šteje v osnovo za izračun pokojnine, ker je bila njihova plača enostavno preslaba,” je dejal.
“Ravnatelji igramo ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega vzgojno-izobraževalnega okolja za najmlajše in kasneje za šolarje in dijake,” je izpostavila Romana Epih iz Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije. Dodala je, da njihova vloga vključuje številne odgovornosti. Hkrati pa se spopadajo s številnimi izzivi, ki vplivajo na učinkovitost njihovega dela. Med najpomembnejšimi je problematika financiranja, ki se odraža predvsem v nizkih plačah ravnateljev.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je sicer v ponedeljek na pogajanjih s sindikati predlagala, da bi odpravljanje plačnih nesorazmerij v javnem sektorju in prehod na nov plačni sistem začeli leto pozneje, kot so načrtovali doslej, torej s 1. januarjem 2025 in ne 2024. “Za vse, ki smo deležniki javnega sektorja, mora veljati enako,” je poudarila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje