Menu Item
Združenje ravnateljev in ravnateljic Slovenije je v Laškem pripravilo omizje o prihodnosti v vzgoji in izobraževanju. Kot je na omizju povedal minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, iščejo rešitve za težave v šolstvu, ki so se nalagale leta in leta. S sindikatom so rešili veliko njihovih zahtev, razen plač.
Po oceni ministra je treba glede plač najti sistem, ki bo splošno družbeno vzdržen. To zahteva širša pogajanja, vlada pa se zaveda, da je treba zvišati plače učiteljem in ravnateljem. Po besedah Felde manjše občine ne morejo finančno pomagati šolam na njihovem območju. Meni tudi, da bi občine morale imeti več sredstev, ki bi jih potem namenile šolam.
Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič je dejala, da pristojno ministrstvo skrbi ne samo za plače, ampak tudi za financiranje razvoja in novih programov. Ministrstvo prav tako vpeljuje novosti v slovensko vzgojo in izobraževanje, v ta namen pa je treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva.
Opozorila je tudi, da je treba za otroke priseljencev zagotoviti dodatne šolske ure in dodatne ljudje, če tega ne bo, potem je nesmiselno govoriti o prenovi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja.
Po oceni Mihelič je treba vzgoji in izobraževanju nameniti večji delež bruto družbenega proizvoda.
Evalvacija v šolstvu, napredovanju in razvoju
Glavni inšpektor za šolstvo Simon Slokan pravi, da se v zadnjih petih letih veliko pogovarjajo o evalvaciji v šolstvu, napredovanju in razvoju. Meni, da bo treba v prihodnosti spremeniti nekaj nadzornih sistemov, ki trenutno delujejo v šolah. Želeli bi si več rednih nadzorov, je dejal Slokar in postregel s podatkom, da so lani opravili okoli 100 izrednih nadzorov, letos pa 36.
Pojasnil je, da gre lahko evalvacija v tri smeri. Prva je sprememba zakonodaje, ki je zastarela. Druga smer se nanaša na približevanje zakonodaje šolam, vprašati pa se je treba tudi, ali je v šolskem sistemu treba še kaj spremeniti, da bodo lahko jutri boljši in učinkovitejši.
Ravnateljica Glasbene šole Idrija Tonja Lapanja Brenčič pa je spomnila, da so tudi glasbene šole pod drobnogledom šolske inšpekcije. Za razliko od osnovnih šol, kjer se gleda ocenjevanje, je v glasbenih šolah pod drobnogledom dokumentacija. Zanimalo jo je, ali so tudi zasebne glasbene šole oz. zasebni zavodi prav tako pod drobnogledom šolske inšpekcije.
Slokan ji je odgovoril, da po zakonu nadzirajo tudi zasebne glasbene šole, in priznal, da so v preteklosti prav v teh šolah imeli več težav kot v javnih šolah. Dejal je, da je zgodba inšpekcijskega nadzora vedno lahko temelj strahu. Zato bi se v prihodnosti raje pogovarjali o pregledih in ne nadzorstvu, ampak do takrat je treba izpeljati še nekaj procesov, je prepričan.
280 ukrepov
Vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja Janez Vogrinc je predstavil nekaj idej iz osnutka progama. “O osnutku govorim, ker ravno ta teden začenjamo z regijskimi srečanji, kjer pričakujem, da bomo dobili veliko povratnih informacij, mogoče tudi o tem, da je treba kakšno zadevo bolj konkretizirati in pojasniti. Dokument pa ima 40 strani, kar je dvakrat več, kot smo na začetku obljubili,” je povedal Vogrinc.
Dejal je, da je v osnutku zapisanih okoli 280 ukrepov, ker so želeli biti čim bolj konkretni. Po njegovih besedah so želeli v šolski praksi spodbujati ne samo digitalizacijo, ampak tudi kulturno-umetnostni razvoj učencev.
Glede izobraževanja otrok s posebnimi potrebami je Vogrinc dejal, da je bilo med strokovnjaki zelo težko najti neko stopnjo soglasja, saj so njihovi pogledi različni. Zato je še nekaj odprtih vprašanj, med drugim kako bo potekal prehod teh otrok iz osnovne v srednjo šolo.
Težavo vidi v tem, da je marsikdo, ki danes imam status učenca s posebnimi potrebami, neupravičen do tega statusa, posledično pa to pomeni, da se morajo svetovalni delavci ukvarjati s temi otroci, ki v resnici ne potrebujejo posebne pomoči. Zato zmanjka časa za tiste učence, ki pa dejansko potrebujejo posebno pomoč, je opozoril Vogrinc.
Na pripombo, zakaj v omenjenemu osnutku pri bralni pismenosti niso vključene tudi glasbene šole, je Vogrinc obljubil, da bo to zadevo preveril.
“Šola nima več disciplinskega prostora”
Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj je ocenil, da je šola sestavni del hitro spreminjajoče se družbe in tehnoloških sprememb. Zanj šola izgublja institucionalno vlogo, ki jo je imela pred desetletji ali pa še dlje, ko je bila nek disciplinski prostor.
Zdi se mu pomembno, da so veliko pozornosti pri pripravi omenjenega nacionalnega programa namenili mehkemu delu v šolskemu programu, torej vzgojnemu delu, razvoju varnega in spodbudnega učnega okolja in krepitvi kompetenc na posameznih področjih.
Logaj je tudi napovedal, da bodo vse šole, ki gredo s septembrom v prvi krog izvajanja razširjenega programa, do konca tega meseca dobile podrobna pojasnila glede načrtovanja, organizacije in izvajanja razširjenega programa. Zatrdil je, da ne gre za ukinjanje dopolnilnega oz. dodatnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja. Gre v bistvu za nov koncept izvajanja teh vsebin.
Današnje omizje je potekalo v okviru posveta za ravnatelje in pomočnike ravnateljev, ki pa se bo sklenil v sredo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje