Menu Item
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj nima prostorov le v Ljubljani, temveč tudi v Mariboru in Štanjelu. Minister Aleksander Jevšek je v luči tega državni svet (DS) izzval, naj jim sledijo in sedež "drugega doma" parlamenta preselijo v Maribor. Po njegovih besedah bi s tem pripomogli k decentralizaciji. Kako na to odgovarja predsednik DS Marko Lotrič?
Državni svet je pripravil prvo razvojno konferenco, na kateri so politiki, strokovnjaki in podjetniki razpravljali o razvoju Slovenije.
Med razpravo je bilo veliko govora o decentralizaciji, h kateri pogosto poziva tudi državni svet (DS). Njegov predsednik Marko Lotrič je na primer januarja na posvetu Slovenija stoji na cestah dejal, da je rešitev za zastoje tudi decentralizacija.
Da si za to aktivno prizadevajo, je med današnjo razpravo poudaril minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.
“Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj smo korake v to smer že izvedli. Naši prostori so v Ljubljani, Štanjelu in Mariboru,” je dejal in izzval državni svet, naj to naredijo tudi sami. “Pozivam državni svet, da nam sledite. Ne vidim razloga, zakaj sedež državnega sveta ne bi bil v Mariboru,” je dodal.
Lotrič je za N1 ocenil, da je Jevškov predlog dober. “Prepričan sem, da dobri zgledi vlečejo, in glede na to, da v državnem svetu zagovarjamo decentralizacijo in enakomeren razvoj vseh regij, razumem poziv Jevška kot dobrodošel,” je dodal. Pojasnil je, da si v okviru svojih zmožnosti že zdaj prizadevajo za večjo prisotnost na terenu.
“Med drugim z izvedbo plenuma državnega sveta na terenu enkrat letno, z izvedbo sej komisij izven stavbe parlamenta, predvsem to velja za Komisijo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, državni svetniki imajo lokalne pisarne v domačih okoljih. Poleg tega s ciljem krepitve povezanosti s civilno družbo organizira regijske obiske, katerih namen je vzpostaviti dialog z župani občin, predstavniki podjetij in kmetijstva ter drugimi deležniki,” je še naštel Lotrič.
Po oceni ministra Jevška je sicer danes Slovenija izrazito preveč centralizirana, kar povečuje razlike med regijami, zato je skladen regionalni razvoj nujen. Eden od načinov, kako ga okrepiti, so pokrajine, nikakor pa ne edini, je dodal. “Smo pripravljeni začeti razmišljati o združevanju občin, če ugotavljamo, da pokrajin ne moremo ustanoviti, število občin pa je preveliko,” je vprašal. Občine sicer prinašajo napredek, vprašanje pa je, ali je smiselno, da ima na primer Pomurje, ki je imelo prej štiri občine, teh zdaj 27, je opozoril.
Politiki, strokovnjaki in podjetniki so se konferenci strinjali, da sta za razvoj ključna učinkovit javni servis in decentralizacija, h kateri bi pripomogle tudi pokrajine. A zanje trenutno ni posluha, zato je treba regionalni razvoj krepiti skozi regije, je bilo slišati.
Po besedah predsednika državnega sveta pa želijo s konferencami, kot je bila današnja, preveriti, kje je Slovenija danes, katere so njene razvojne priložnosti ter kako izkoristiti naravne danosti, da bomo živeli bolje.
Minister je ob tem opozoril na zapletene geopolitične razmere, zato moramo po njegovem prepričanju vedeti, kaj nam je storiti, da ne bomo samo obstali, pač pa se tudi dvignili. Sam odgovor vidi v močni državi, pri čemer je zanj država močna toliko, kot so močne njene razvojne regije. “Če gledam zgolj osrednjeslovensko regijo, smo izjemno močni, ko pa pogledam ostale, ugotavljam, da imamo resen izziv, ki ga v prihodnjem desetletju lahko rešimo, če se tako odločimo,” je dejal.
To lahko po ministrovih besedah naredimo “z jasno politično odločitvijo, da je skladni regionalni razvoj ena izmed ključnih prioritet naslednjega desetletja”, tej odločitvi pa morajo nato slediti še ukrepi. Ministrstvo sicer v želji po decentralizaciji pripravlja spremembe zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
“Vlada se zaveda, da političnega soglasja za ustanovitev pokrajin ni”
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je kot ključ uspešnega prihodnjega razvoja države izpostavil potrebo po premišljenem strateškem pristopu, tako na državni kot lokalni ravni. Tega pa lahko dosežemo le z vključevanjem širokega nabora deležnikov, zainteresirane javnosti in socialnih partnerjev, je dejal.
Ko gre za krepitev lokalne ravni, je spomnil, da je ministrstvo pred skorajšnjim zaključkom celovite prenove plačnega sistema v javnem sektorju, po katerem bodo tudi župani deležni “pravičnejšega plačila”, kar bo za seboj prineslo tudi zvišanje sejnin občinskim svetnikom. Zato pričakuje, da bodo občine podprle predlagane rešitve.
Glede ustanavljanja pokrajin pa je dejal, da to vprašanje ostaja odprto, “pri čemer se vlada zaveda, da zadostnega političnega soglasja za njihovo ustanovitev trenutno ni”. Zato je treba ob odsotnosti pokrajin regionalni razvoj krepiti skozi regije, je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje