Menu Item
V pogajanjih za javni sektor je cilj vladne strani še vedno, da bi do konca naslednjega tedna poskušali zapreti čim več zadev, je v izjavi pred sejo vlade dejal minister za finance Klemen Boštjančič. Po njegovih besedah je zadeva kompleksna, saj je v pogajanja vključenih skoraj 50 sindikatov, zato je "popolnoma jasno je, da konsenza na koncu ne more biti".
Pogajanja za javni sektor se po 20. avgustu nadaljujejo in potekajo na več ravneh, tako na stebrih kot v ožji pogajalski skupini. Ti sestanki pa so predvideni tudi naslednji teden, je povedal minister za finance Klemen Boštjančič, ki na krovni ravni na vladni strani vodi pogajanja s sindikati.
Po njegovih besedah je že dolgo eno ključnih vprašanj primerjava med bodočimi uvrstitvami različnih javnih uslužbencev v plačne razrede. “Gre predvsem za to, da se pretežno primerjajo med sabo različne skupine, ne samo znotraj stebra, tudi izven stebra. Sprememba, ki se nekje zgodi, v veliki meri odpre probleme nekje drugje. Zaradi tega smo seveda zelo, zelo previdni,” je pojasnil.
Dodal je, da bo implementacija novega plačnega sistema trajala štiri leta in da bodo zvišanja za različne skupine uslužbencev izvedena različno. Glavno vprašanje, ki je že nekaj časa na mizi, pa niso več sredstva, ki bodo temu namenjena, “ampak – če povem bolj po domače – kdo bo koliko dobil od tega”.
Glede predloga davčnih sprememb in odzivov nanj je povedal, da “tista skupina, ki je prizadeta, postane neizmerno glasna”. Normirance po predlogu omejujejo zato, ker je razlika med ljudmi, ki so v rednih delovnih razmerjih ali pa so za svoje delo plačani po drugih vrstah pogodb, in tistimi, ki delajo kot normiranci, prevelike. “Sistem že dolgo ne izpolnjuje svojega namena, ampak je predvsem metoda davčnega optimiziranja,” je povedal.
Kot je ponazoril, zdravstveni delavci, ki dopoldne delajo v javnem sektorju in prejemajo redne plače, popoldne delajo v zasebnem sektorju, večinoma prek norme, dobijo neto bistveno več kot dopoldne. Od javnih zavodov oz. bolnic pa medtem ves čas poslušajo, da jih ne morejo tako dobro plačati. “To je le eden od množice primerov, ki so, in zato to tudi tudi naslavljamo,” je dejal.
Glede predloga za ugodnejšo davčno obravnavo za visoko kvalificirane kadre iz tujine pa se nadeja, da jih bodo s tem privabili čim več. “Ciljamo predvsem na izobražen in strokoven kader, zato velja omejitev, da to velja samo za tiste, ki imajo minimalno dve povprečni plači,” je povedal in dodal, da gre za shemo, pri čemer Slovenija ni prva, je pa med prvimi v Evropi. To so naredile, Danska, Španija in Portugalska, s tem se aktivno ukvarjajo v Nemčiji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje