Menu Item
Potem ko so okoljevarstveniki, ribiči in strokovnjaki opozorili na nepremišljene posege v vodotoke, s katerimi se je vlada lotila popoplavne obnove, posebej na obsežno odstranjevanje obrežnega rastlinja, so se odzvali pristojni. Priznavajo, da so bili ukrepi ponekod pretirani.
Okoljevarstveniki, ribiči, nekateri profesorji in drugi strokovnjaki so pred časom posvarili pred “skrajno nepremišljenimi in neučinkovitimi posegi”, s katerimi se je vlada lotila popoplavne obnove. Posebej so opozorili na obsežno odstranjevanje obrežnega rastlinja, ki povečuje erozijo in še poslabšuje poplavno varnost.
Naravovarstvena organizacija Balkan River Defence (BRD) je s pomočjo prebivalcev po državi zaznala več kot sto domnevno spornih posegov v vodotoke. Na njihova opozorila so se odzvali na direkciji za vode, kjer pravijo, da so skrbi odveč.
Izrednim ukrepom bo sledila dolgoročna obnova
Na očitke o odsotnosti medresorskega usklajevanja in celovitega pristopa pri urejanju vodotokov direkcija za vode, ki jo vodi Neža Kodre, odgovarja, da trenutno izvajajo izredne ukrepe na odsekih vodotokov, kjer so poplave povzročile največ škode. “V izrednih ukrepih prioritetno vzpostavljamo pretočnost vodotokov, kar zajema zlasti odstranjevanje plavja in naplavin. Izvajamo tudi minimalne zaščite brežin pred morebitno visoko vodo,” so opisali in poudarili, da morajo te ukrepe izvesti čim prej, da ne bi voda ob naslednjih neugodnih vremenskih pojavih povzročila še večje škode. “Pri izvedbi izrednih ukrepov ne gre za nove posege, ki prej v prostoru niso obstajali,” so poudarili.
V skladu z zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav morajo biti ti ukrepi zaključeni do konca tega meseca. Nato bo sledila faza obnove, po sanacijskem programu, ki ga je maja potrdila vlada. “Gre za dolgotrajnejšo fazo, ki bo predvidoma potekala pet let in v okviru katere bodo izvedene trajne rešitve,” so pojasnili na direkciji in dodali, da je ta program usklajen tudi z zavodom za ribištvo ter zavodoma za varstvo narave in kulturne dediščine.
Zatrdili so tudi, da se posegi v vodotoke izvajajo v sodelovanju z lokalnimi ribiškimi družinami, in tako zavrnili skrbi predsednika ribiške zveze Miroslava Žaberla, ki je dejal, da se bojijo, da bodo popoplavni ukrepi za ribje habitate in ribji živelj povzročili več škode, kot so jih same poplave. “Če bomo namesto sonaravnih rešitev še vedno betonirali, regulirali, oblagali brežine s kamni in ravnali struge, v takšnih razmerah ribe ne bodo imele pogojev za nadaljnje bivanje in drst,” je povedal v imenu ribičev.
Pomen obrežnega rastlinja
Med fotografijami, ki so jih zbrali pri BRD, je največ takih, ki prikazujejo povsem posekano rastlinje ob bregovih rek. “Odstranjevanje obrežne vegetacije povečuje izpostavljenost bregov erozijskim procesom in odnašanje materiala, ki se potem dolvodno nakopiči v strugi in tam zmanjšuje pretočnost, kar lahko privede do poplavljanja,” je na kontraproduktivnost izsekavanja opozoril dr. Igor Zelnik z ljubljanske Biotehniške fakultete.
Ali direkcija za vode to upošteva pri sanaciji? “Načeloma velja, da bogata vegetacija v samem rečnem koritu oziroma profilu bistveno zmanjša pretočno sposobnost vodotoka, medtem ko na drugi strani blagodejno vpliva na zmanjševanje bočne erozije, seveda v idealnih razmerah,” so povedali na direkciji in pojasnili, da imajo vodotoki brez bujne obrežne zarasti večjo pretočno sposobnost. Ob prisotnosti obilnejše zarasti, kamor vštevamo tudi poškodovano in bolno zarast, pa se pretočnost vodotoka bistveno zmanjša, spremenijo se tudi hidrološko-hidravlični procesi. “Študije so pokazale, da se v vodotokih z bujno zarastjo prerazporedijo strižne napetosti, z znatnimi spremembami sekundarnega toka, kar še posebej poveča bočno erozijo,” so poudarili.
Zato je treba “iskati ustrezno ravnotežje med odstranjevanjem odvečne, bolne in poškodovane zarasti z namenom preprečevanje nastopa pojava povečane bočne erozije in zagotavljanja pretočnosti struge vodotoka na drugi strani,” so pojasnili na direkciji.
Minister deloma priznal
Na majski seji državnega zbora je Tatjana Greif iz Levice o tej problematiki zastavila poslansko vprašanje ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku.
Ta je v odgovoru dejal, da nekatere trditve držijo, nekatere pa niso popolnoma točne. “Pristop gradbenotehničnih rešitev ali kanaliziranje vodotokov je velika katastrofa za Slovenijo. Zato je minister Miha Jazbinšek v 90. ustavil gradnjo prav zato, ker so bili dani načrti zabetoniranja vodotokov. Po mojem povratku (na ministrstvo) se je zgodilo, da je ta doktrina med vodarji očitno še vedno prevladujoča,” je povedal poslancem in opozoril tudi na (ne)sodelovanje različnih strokovnih služb.
Povedal je, da so med intervencijski ukrepi šli tudi kdaj “prek mere in s premajhno pazljivostjo”, saj da so to nujni ukrepi, “ki jih je treba narediti po gasilsko, po domače ali po vojaško, ker je bilo treba rešiti življenja ljudi in premoženje”.
Drugačen pristop pa minister obljublja pri dolgoročni sanaciji, ki sledi. “Moje prizadevanje je urediti vodotoke na naravi temelječih principih, da bodo odporni proti podnebnim spremembam,” je dejal Novak in povedal, da dokumentacijo za ureditev vodotokov, ki ni pripravljena celovito in ne vsebuje sonaravnih rešitev, zavračajo. “Saniramo tudi nekatere ureditve, ki so preveč posegle v obvodni prostor,” je dodal in povedal še, da s tem ne opravičuje tega, da so bili ponekod posegi prekomerni in izvedeni premalo pazljivo, zdaj pa je njegov cilj zagotoviti trajne in stabilne rešitve.
V parlamentu je v rokah držal natisnjene fotografije primerov, na katere so opozorili pri BRD, in dejal, da so nekatere od njih že pregledali, druge pa še bodo. Dolgoročna ureditev vodotokov bo po njegovih besedah stala 1,3 milijarde evrov.
Celoviti ukrepi
Nadaljnji ukrepi bodo celoviti in načrtovani na ravni celotnih porečij in povodij od izvira do izliva, obljubljajo na direkciji. “V okviru sistemsko povezanih ukrepov želimo udejanjiti tudi načelo ‘vodi več prostora’, saj znotraj ukrepov med drugim iščemo rešitve, kot so zaščita razlivnih območij in določitev območij, kjer se bo razlivanje ponovno omogočilo,” so pojasnili. To vključuje tudi območja izgradnje suhih zadrževalnikov, razbremenilnikov, prodnih zadrževalnikov, lokalnih ukrepov za zaščito naselij in območja ureditev strug, še pravijo in napovedujejo, da bodo “v največji možni meri upoštevali tudi izhodišče, da se te urejajo na sonaraven način”.
Pri tem po njihovih besedah sodeluje tudi po poplavah ustanovljeni svet za vode, v katerem so strokovnjaki s področja voda. Svet se je do sedaj sestal petkrat, nazadnje maja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje