Menu Item
Evropski ministri za okolje so v okviru rednega zasedanja prvič izmenjali mnenja o predlogu uredbe o obnovi narave. Cilj je do leta 2030 pokriti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij na ravni EU z ukrepi za obnovo narave.
Minister za okolje in prostor Uroš Brežan se je danes mudil na rednem zasedanju evropskih ministrov za okolje, v okviru katerega so prvič izmenjali mnenja o predlogu uredbe o obnovi narave. Cilj dokumenta je do leta 2030 pokriti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij na ravni EU z ukrepi za obnovo narave.
Kot so sporočili z ministrstva za okolje, so ministri podali usmeritve za nadaljnjo obravnavo predloga uredbe o obnovi narave, ki ga je evropska komisija objavila junija letos.
Predlogi, ki bi prispevali k trajni obnovi narave
Ta vključuje predloge za izboljšanje in obnovo degradiranih oz. poškodovanih kopenskih, obalnih, sladkovodnih, kmetijskih, morskih, gozdnih kot tudi urbanih ekosistemov, s katerimi bi prispevali k trajni obnovi narave, doseganju ciljev EU na področju podnebnih sprememb in preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti. Zakonodajni predlog prav tako sledi ciljem in zavezam evropskega zelenega dogovora in strategiji EU za biotsko raznovrstnost.
Po navedbah ministrstva Slovenija predlog omenjene uredbe podpira, saj se degradacija ekosistemov in s tem izguba biotske raznovrstnosti na globalni, evropski in nacionalni ravni nadaljujeta. Ekosistemi in habitati v dobrem stanju ohranjenosti pa pozitivno vplivajo na gospodarstvo, trajnost, odpornost, zdravje ljudi in pomembno prispevajo k blaženju podnebnih sprememb.
Brežan je poudaril, da morajo biti cilji obnove narave ambiciozni, če želimo pravočasno zaustaviti biodiverzitetno in podnebno krizo, pri čemer bo treba nasloviti izzive, povezane s finančnimi in človeškimi viri.
“V Sloveniji bomo na podlagi naših izkušenj s pripravo nacionalnih programov upravljanja območij Natura 2000 in pozitivnih primerov uspešne obnove ekosistemov v sodelovanju s ključnimi strokovnjaki, sektorji in deležniki pripravili nacionalni načrt obnove, ki bo v čim večji meri in čim hitreje prispeval k doseganju nacionalnih, čezmejnih in drugih evropskih ciljev za obnovo narave,” je poudaril.
Češko predsedstvo je predstavilo stanje obravnave nekaterih zakonodajni aktov, med drugim predlog uredbe o fluoriranih toplogrednih plinih in predlog uredbe o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč. Gre za glavna instrumenta za doseganje podnebne nevtralnosti EU ter ciljev montrealskega protokola in pariškega sporazuma.
Slovenija podprla oba predloga
Slovenija je izrazila podporo obema predlogoma, hkrati pa izpostavila zaskrbljenost nad področjem prepovedi uporabe SF6 plina v elektrodistribuciji in s tem povezanim prehitrim uvajanje alternativnih rešitev, ki še niso dovolj preizkušene in dostopne.
Ministri so se seznanili tudi s stanjem obravnave zakonodajnih aktov s področja industrijskih izpustov in pošiljk odpadkov. Brežan je ob tem pozdravil prenovo pravil za pošiljke odpadkov ter prehod na elektronsko poslovanje, a opozoril na realnost časovnice za prehod na uporabo novih pravil.
Evropska komisija je predstavila tudi nov zakonodajni paket s področja ničelnega onesnaževanja, v okviru katerega se bodo z revizijo direktive o kakovosti zunanjega zraka uskladili standardi kakovosti zraka v EU s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in izboljšala podpora lokalnim oblastem pri doseganju čistejšega zraka, predvsem v mestih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!