Menu Item
V Ljubljani se je odvilo srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Glavna tema pogovorov je bil schengen in nadzor notranjih mej, brez katerega v tem trenutku po besedah ministrov ne gre. Kot rešitev so vsi trije izpostavljali migracijski pakt in sodelovanje pri nadzorovanju migracij. Trojica ministrov se je udeležila tudi razprave na ljubljanski FDV, kjer so govorili o pomenu širitve Evropske unije.
Slovenija je zagovornica delujočega schengenskega območja, a trenutne varnostne razmere ne dopuščajo, da bi odpravili nadzor na notranjih mejah, je na današnjem srečanju trilaterale s kolegoma iz Hrvaške in Avstrije dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.
Upa, da bodo države čim prej v situaciji, ko bodo lahko obnovile schengen. Ob tem je spomnila, da je vlada pred kratkim sprejela odločitev o podaljšanju nadzora na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko. “Varnostne razmere ne dopuščajo drugačne odločitve,” je nadaljevala in dodala, da bi z migracijskim paktom na tem področju lahko naredili korak naprej.
Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je bil medtem znova kritičen do schengna. “Če pogledamo stanje na schengenskem območju, vidimo, da je veliko držav uvedlo nadzor notranjih meja. To pomeni, da sistem zaenkrat ne deluje tako, kot bi moral,” je dejal. Kot eno od rešitev za to je izpostavil migracijski pakt in se zavzel za začetek izvajanja. Pri tem je poudaril, da migracijski pritisk ne bo nikoli prenehal, zato pa je potrebno sodelovanje med državami.
Tudi hrvaški minister Gordan Grlić-Radman je prepričan, da migracijska kriza zahteva skupno ukrepanje. “Boj proti nezakonitim migracijam zahteva skupna prizadevanja in krepitev tistih zmogljivosti, ki bodo dejansko zagotavljale boljši nadzor nad migracijskim pretokom,” je dodal.
Ministri so se dotaknili tudi sodelovanja na področju energetike. “Smo v situaciji, ko si vsaka od naših držav skuša zagotoviti stabilno preskrbo z energenti, tudi svojo samozadostnost in zato je tu ključno sodelovanje,” je dejala Fajon. “Ob upoštevanju ruske agresije nad Ukrajino je zmanjšanje naše odvisnosti od ruskega plina še vedno ključnega pomena,” meni Grlić-Radman, ki je tudi izpostavil pomen terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krk. Slovenija predstavlja pomembnega deležnika v projektu kot tranzitna država za pretok plina iz Hrvaške proti Avstriji in Bavarski. Tudi Schallenberg je izpostavil pomen terminala na Krku zlasti v luči odločitve ruske energetske družbe Gazprom, ki je ustavila dobavo plina Avstriji.
Ministrica Fajon o širitvi: Ne morem trditi, da je Evropska unija pripravljena
Trije zunanji ministri so sodelovali tudi v razpravi o širitvi EU, ki je potekala na Fakulteti za družbene vede. “Danes ne morem trditi, da je Evropska unija pripravljena. Zavedamo se vseh izzivov in pretresov v geopolitičnem okolju, zato moramo graditi na svoji enotnosti in odpornosti,” je na razpravi dejala Fajon. Opozorila je, da EU v luči vse več konfliktov po svetu grozi izoliranost.
Avstrijski minister Schallenberg je ocenil, da bi EU lahko bila pripravljena na izzive prihodnosti, a le če si nanje želi biti pripravljena in se z njimi resno spopasti. Ministri so prepričani, da bi širitev EU predvsem na države Zahodnega Balkana lahko okrepila varnost in enotnost Evrope. “Dandanes potrebujemo drug drugega bolj kot kdaj koli prej, saj se soočamo s številnimi geopolitičnimi izzivi, s katerimi se nobena država v Evropi ne more spopasti sama. S širitvijo bo tako naša celina postala močnejša,” je prepričana Fajon.
Meni tudi, da bi se na področju širitve v naslednjih petih letih morali zgoditi odmevni premiki, saj bi v nasprotnem primeru države Zahodnega Balkana mislile, da EU glede širitve ni resna. Grlić-Radman je medtem poudaril, da je pomembno pokazati zavezanost podpori državam Zahodnega Balkana na njihovi poti v EU. “Države Zahodnega Balkana bi morale biti v središču naše pozornosti,” je nadaljeval in jih hkrati pozval k izvajanju ustreznih reform.
“Ko se bo naslednja država pridružila EU, bo to prelomilo led in druge države spodbudilo, da si še intenzivneje prizadevajo za reforme,” pa je dejal Schallenberg in poudaril, da je napočil čas za ukrepanje pri širitvi EU. Mnogi na Zahodnem Balkanu sicer po njegovem mnenju ne verjamejo več v EU, saj že vrsto let čakajo na njeno širitev. Ta bi, kot je dejal, okrepila varnost in enotnost Evrope. “Če nismo zmožni okrepiti varnosti in stabilnosti naših sosed, potem moramo prenehati govoriti o krepitvi varnosti in stabilnosti drugod po svetu,” je še dodal.
Kot enega od izzivov EU je izpostavil tudi izvajanje schengna, do katerega je bil znova kritičen in ga označil za nefunkcionalnega. “Migracijski pritisk ne bo prenehal, dokler se izziva ne lotimo resno reševati,” je zatrdil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje