Menu Item
Ministrica za pravosodje Andreja Katič se je skupaj z vodstvom uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) sestala z vodstvom konference sindikata URSIKS glede napovedane opozorilne stavke pravosodnih policistov, ki bo potekala v četrtek pred vsemi zapori po državi. Katič je dejala, da razume nezadovoljstvo pravosodnih policistov, saj imajo opozorila o alarmantnih razmerah v slovenskih zaporih že dolgo brado. Opozorila je, da je treba počakati na učinke nove plačne reforme, prve plače bodo izplačane šele v petek, ob tem pa bo pravosodnim policistom izplačan še nov dodatek za delo s tujci. Pravosodna ministrica je tudi napovedala analizo novih plač in sistemske rešitve.
Pravosodni policisti bodo v četrtek izvedli enourno opozorilno stavko, s katero želijo opozoriti vlado in pristojne organe na alarmantne razmere v slovenskih zaporih. Soočajo se s kadrovskim pomanjkanjem v svojih vrstah, ob tem pa se zaradi prezasedenosti zaporov – predvsem zaradi povečanega števila zaprtih tujcev – soočajo z vse večjo preobremenjenostjo. Kljub prehodu na nov sistem plač v javnem sektorju in dodatku za delo s tujci, ki ga bodo deležni pravosodni policisti, ki neposredno v zaporih delajo s tujimi osebami, s postopanjem vlade pri reševanju zaporske problematike niso zadovoljni.
V Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS) in konferenci sindikata uprave za izvrševanja kazenskih sankcij (URSIKS) opozarjajo, da slovenska politična oblast še vedno nima “nujno potrebnega pravega odnosa do zaporskih uslužbencev in zapornikov”, ki so zaradi prenatrpanosti zaporov preobremenjeni.
“Zaradi preobilice nadur, ki so opravljene v povsem neenakomerno razporejenem delovnem času, pravosodni policisti izgorevajo, se odrekajo normalnemu socialnemu in družinskemu življenju, poleg tega pa se nikoli ustrezno ne spočijejo. Na delo pogosto prihajajo nepripravljeni za naloge, ki jih čakajo, te pa terjajo spočitega in borilno sposobnega ter strokovno usposobljenega pravosodnega policista,” je v pismu članom konference sindikata URSIKS zapisal Frančišek Verk, predsednik SDOS.
Opozoril je na prostorsko prezasedenost slovenskih zaporov, kjer trenutno prednjačijo tujci, migranti in tihotapci, po njegovih ocenah pa pravosodni policisti in drugi zaporski uslužbenci delajo s približno 600 zaporniki več, kot bi bilo primerno v normalnih razmerah.
Protesti bodo potekali pred vsemi slovenskimi zapori in prevzgojnim domom v Radečah. Predsednik konference sindikata URSIKS Leon Lobe pa je pred dnevi za N1 dejal, da bo za varnost vseh zaporov poskrbljeno. “Z opozorilnim protestom ne bomo ogrožali varnosti državljanov in neposredno zavodov, ker so nacionalnega pomena,” je dejal Lobe.
V zaporih po državi je trenutno zaprtih približno 1.775 oseb, od tega naj bi bilo kar 52 odstotkov tujcev. V URSIKS je trenutno zaposlenih 509 pravosodnih policistov, 40 pa jih je zaposlenih pogodbeno.
Katič napovedala sistemske rešitve
V prostorih ministrstva za pravosodje so se danes sestali predstavniki vodstva URSIKS, sindikalni predstavniki in ministrica za pravosodje Andreja Katič. Kot je dejala, obžaluje, da je prišlo do situacije, ko pravosodni policisti čutijo potrebo po napovedi protesta, ob tem pa jih razume, saj tudi na ministrstvu za pravosodje že več let opozarjajo na težke delovne pogoje in pomanjkljivosti v zaporskem sistemu.
“Odkar sem prevzela ta položaj, sem se – kot tudi moji predhodniki – zavzemala in si prizadevala skupaj z vodstvom URSIKS, da bi se težave zaposlenih v zaporskem sistemu razrešile. Torej da se izboljša položaj vseh zaposlenih v URSIKS in da s sistemskimi rešitvami izboljšamo pogoje za delo,” je dejala Katič. Napovedala je, da od uprave pričakuje, da bo v naslednjem tednu pripravila temeljito analizo plač z vsemi dodatki in dodatnim pokojninskim zavarovanjem.
Zaveda se, da pravosodni policisti ne bodo več deležni dodatka za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, ki ga je zadnja tri leta zagotavljal posebni vladni program. Ta dodatek bo nadomestil dodatek za delo s tujci.
Prav ta dodatek, ki so ga sicer v konferenci sindikata URSIKS pozdravili, pa naj bi predstavljal določeno mero nezadovoljstva med pravosodnimi policisti. Deležni ga bodo namreč le tisti pravosodni policisti, ki delajo neposredno s tujci, ne bodo ga pa dobili zaposleni v prevzgojnem domu v Radečah in pravosodni policisti na odprtih oddelkih, kjer praviloma ni tujcev.
“Neuspešni smo bili pri iskanju novih kadrov”
“Dejstvo je, da bo do dodatka za delo s tujci deležnih okoli 700 naših sodelavcev, res pa je, da do njega ne bodo upravičeni zaposleni v prevzgojnem domu Radeče in zaposleni na odprtih oddelkih. Vendar bomo tudi to rešili, ker se zavedamo, da so tudi oni preobremenjeni,” je pojasnil generalni direktor URSIKS Bojan Majcen.
Kot je dejal, jim to omogoča 22. e člen zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem ima predstojnik možnost dodatnega nagrajevanja zaradi povečanega obsega dela. Po Majcnovih besedah bodo tako ta dodatek dobili vsi tisti, ki ne bodo prejeli dodatka za delo s tujci, ki ga zagotavlja kolektivna pogodba.
Majcen je dejal, da se zaveda, da je glavni sprožilec nezadovoljstva ukinitev triletnega posebnega vladnega programa, ki je zagotavljal dodatek za povečan obseg dela po 22. d členu, ki pa je konec lanskega decembra zaradi prehoda v nov plačni sistem nehal veljati. Poudaril je, da se je treba zavedati tudi učinkov nove plačne reforme, ki bo pravosodnim policistom do leta 2028 prinesla napredovanje za štiri dodatne plačne razrede.
Izpostavil je, da je bilo v času njegovega mandata, ki ga zaključuje jutri, opravljenega veliko na področju izboljšanja finančnega položaja pravosodnih policistov in ostalih zaposlenih v zaporskem sistemu. Izplačanih je bilo več kot 12,5 milijona evrov za dodatke, zato je zavrnil očitke, da od URSIKS in vlade ni bilo posluha o finančnih spodbudah. “Drži pa, da nismo bili najbolj uspešni pri iskanju novih kadrov,” je dejal Majcen in dodal, da ni problem samo plačilo, temveč tudi neprivlačnost poklica zaradi dela v neenakomerno razporejenem delovnem času.
Kaj bo s kolektivno pogodbo za zaposlene v URSIKS?
Pravosodni policisti si že več let prizadevajo, da bi se njihov položaj izboljšal tudi prek nove kolektivne pogodbe za zaposlene v zaporskem sistemu. Ministrica Katič je osnutek kolektivne pogodbe pred kratkim poslala na ministrstvo za javno upravo (MJU). Minister za javno upravo Franc Props je v odgovoru na osnutek predloga, ki smo ga pridobili tudi na N1, zapisal, da se delovna mesta zaposlenih v URSIKS uvrščajo v kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti.
“Veljavni plačni sistem že vključuje kolektivno pogodbo, s katero se tudi delovna mesta in nazivi URSIKS kot organu državne uprave uvrščajo v plačne razrede. Glede dodatkov, ki jih vključuje osnutek kolektivne pogodbe za javne uslužbence v URSIKS, pa velja opozoriti, da dodatki predstavljajo enega od sestavnih delov plače, ki so tudi v prenovljenem plačnem sistemu urejeni enotno za celotni javni sektor z novim plačnim sistemom in kolektivni pogodbi za javni sektor, ne pa v drugih kolektivnih pogodbah,” je zapisal minister za javno upravo.
Ob tem je dodal, da glede urejanja morebitnih posebnosti za zaposlene v URSIKS že potekajo pogajanja, in sicer v okviru kolektivne pogodbe za državno upravo.
V SDOS so prepričani, da gre pri Propsovi zavrnitvi osnutka kolektivne pogodbe za zaposlene v URSIKS “najmanj za ustavno neenakost, če že ne za namerno diskriminacijo”, saj so do svoje kolektivne pogodbe upravičeni policija in Slovenska vojska, ta pravica pa se odreka pravosodnim policistom.
Pravosodna ministrica Andreja Katič je dejala, da je bil odgovor MJU korekten in kaže na to, da so se pripravljeni pogovarjati. “Njihov predlog je, da bi se zadeva uredila znotraj ene kolektivne pogodbe z dodatkom posebnega poglavja za URSIKS. Ali bo to dovolj ali pa bomo vztrajali pri tem, da URSIKS dobi svojo kolektivno pogodbo, bo povedal čas,” je dejala Katič in dodala, da naj bi pogovori v tej smeri stekli že naslednji teden.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje