Menu Item
Poslanci so v sredo v državnem zboru sprejeli novelo zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki ločuje javno in zasebno zdravstvo. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da zakon prinaša regulacijo zdravstvene dejavnosti. "Za paciente je dober predvsem zato, ker prinaša večjo preglednost," je dejala. Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj pa je dejal, da s sprejetjem zakona ne gre za rušenje zasebnega zdravstva. "Gre pa za rušenje ljudi v javnem in zasebnem zdravstvu, ki poslujejo z namenom lastnih zaslužkov in odiranjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)," je dejal.
Poslanci so v sredo s 50 glasovi za in sedmimi proti sprejeli novelo zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki prinaša več novosti. Spremembe se navezujejo na zdravstveno dejavnost, torej na institucije in zaposlene v zdravstvu, a posredno bodo pozitiven vpliv zakona občutili pacienti, so prepričani na ministrstvu za zdravje (MZ).
Kot je pred popoldansko sejo strateškega sveta za zdravstvo pojasnila ministrica Valentina Prevolnik Rupel, zakon o zdravstveni dejavnosti prinaša predvsem regulacijo zdravstvene dejavnosti, tako da se bodo lahko pacienti bolje orientirali v zdravstvenem sistemu. “Zakon je za paciente dober predvsem zato, ker prinaša večjo preglednost,” je dejala.
Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj pa je izpostavil nujnost urejanja področja zdravstva. “Interesov je ogromno, to ste najbrž videli tudi zadnje dni. Korupcija se bo odpravila z dobrim vodenjem, z dobro urejenostjo, s čistimi posli v zdravstvu, ne pa s policijo in sodstvom,” je dejal.
Poudaril je, da ne gre za rušenje zasebnega zdravstva. “Gre pa za rušenje ljudi v javnem in zasebnem zdravstvu, ki poslujejo z namenom lastnih zaslužkov in odiranjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pričakujem, da bo vlada šla, ne glede na upor, naprej,” je poudaril.
Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti namreč ločuje javno in zasebno zdravstvo. To pomeni, da javnim zdravstvenim delavcem razen v redkih izjemah onemogoča delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih, bi pa lahko pod določenimi pogoji pridobili soglasje za delo v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih. V opoziciji in zdravniških organizacijah so svarili pred posledicami predloga novele, med drugim pred odhodi javnih zdravstvenih delavcev v zasebništvo.
Zakonu o zdravstveni dejavnosti od začetka močno nasprotujejo v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides). Menijo namreč, da prinaša nepremišljene posege v svobodo zdravniškega dela, dodatno obremenjuje že preobremenjen zdravstveni sistem in “ne rešuje ključnih težav v javnem zdravstvu, najbolj pa bodo trpeli prav bolniki”. Glavni stavkovni odbor Fidesa je tako danes sprejel sklep, da bodo začeli postopke za vložitev zahteve za ustavno presojo. Pričakujejo tudi, da bo veto na zakon izglasoval državni svet. Veto sicer pomeni le, da bodo morali poslanci ponovno glasovati o zakonu in ga potrditi z vsaj 46 glasovi.
Ministrica: Napoved Fidesa ni presenečanje
Napoved Fidesa za ministrico Prevolnik Rupel ni popolno presenečanje. Pojasnila je, da so med obravnavo novele v državnem zboru člene in njihove obrazložitve dopolnili na podlagi pripomb zakonodajnopravne službe državnega zbora (DZ). Pripombe službe so skušali upoštevati v največji možni meri, da bi bili členi čim bolj skladni z zakonodajo in ustavo, je poudarila.
“Mislim, da zdravniki, ki delamo v javnem zdravstvu, nimamo sindikata, ki bi resno zastopal naše interese,” pa je napoved Fidesa komentiral Brecelj. Dodal je, da je bil pred leti član Fidesa, a je izstopil, ko je videl, “kaj sindikat počne”. Ob tem je pojasnil, da nasprotuje določilu o neprofitnosti koncesionarjev, ki so ga v novelo vnesli koalicijski poslanci. “Meni se zdi, da so to dali notri brez zveze,” je dodal. Po njegovih besedah bi morali cene storitev spremljati na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in jih ob ugotovitvi, da so previsoke, znižati.
ZZZS je v okviru obravnave novele v mnenju, ki ga je 28. februarja sprejel upravni odbor, podprl ključne usmeritve, ki jih zasleduje novela in s katerimi naj bi se odpravile nekatere trenutne anomalije zdravstvenega sistema pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, so za STA sporočili z zavoda.
Med ključnimi usmeritvami na ZZZS izpostavljajo doslednejše ločevanje javne zdravstvene službe in zasebne zdravstvene dejavnosti, razvoj mreže javne zdravstvene službe na podlagi meril ter v smeri specializacije in koncentracije izvajalcev zdravstvene dejavnosti, pa tudi merjenje efektivnih delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev ter njihovo nagrajevanje po obsegu in kakovosti opravljenega dela.
Katere novosti še prinaša novela?
Ministrica za zdravje je med drugim še dejala, da je pomembna novost, ki jo prinaša novela, tudi povezovanje zavodov in zdravstvene regije, ki bodo olajšale tako poslovno in strokovno sodelovanje med zavodi.
Zakon vsem, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, prinaša obvezo vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo. To bo po besedah ministrice zagotovilo bolj enakomerno obremenitev zdravstvenih delavcev.
Na vprašanje, kam se bodo morali v neprekinjeno zdravstveno varstvo vključevati konkretni zdravstveni delavci, denimo srednja medicinska sestra v družinski ambulanti ali diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti, je Prevolnik Rupel odgovorila, da bo to stvar stroke. To področje bo uredil pravilnik, je napovedala.
V ljubljanskem kliničnem centru so na vprašanje STA, ali razmišljajo o pozivu zdravstvenim ustanovam v regiji k vključitvi v neprekinjeno zdravstveno varstvo, odgovorili, da novele, dokler še ne velja, ne morejo komentirati. So pa dodali, da bi tako kot druge zdravstvene ustanove, ki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, tudi sami potrebovali več izvajalcev zdravstvene nege, torej medicinskih sester.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje