Ministrica Prevolnik Rupel po odločitvi ustavnega sodišča: To absolutno ni nezaupnica

Po sporočilu ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti neskladen z ustavo, so se odzvali tudi na ministrstvu za zdravje. Po besedah ministrice Valentine Prevolnik Rupel je ustavno sodišče ocenilo, da so cilji, ki jih zasleduje novela zakona o zdravstveni dejavnosti, sicer primerni.

"Ustavno sodišče je presodilo, da dodatna konkurenčna prepoved na ravni zakona o zdravstveni dejavnosti ni potrebna, ker lahko isti cilj, torej regulacijo dela med javnih in zasebnim, dosežemo z že obstoječimi vzvodi," je povedala.

Kot pravi, so torej direktorji tisti, ki morajo presojati, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja. "Pogoji so, da ne bo povzročena škoda javnemu zavodu, da zaposleni ne zavrača sodelovanja pri skrajševanju čakalni vrst, da ne zavrača nadurnega dela in dela v neprekinjenem zdravstvenem varstvu ter da zavod sam nima potrebe po dodatnem delu," je naštela.

Kot pravi, konkurenčna prepoved velja že na podlagi zakona o delovnih razmerjih, pogoji, kdaj lahko direktor javnega zdravstvenega zavoda izda soglasje zaposlenemu za delo drugje, pa so jasno zapisani v zakonu v zdravstveni dejavnosti. "Soglasje torej samo po sebi ni pravica," je poudarila.

Ob tem je dodala še, da je odločba delna in da jo bodo še natančno prebrali in preučili in ugotovili, kako jo pravilno uresničiti. "Preden bomo šli v kakršno koli spreminjanje zakona, bomo odločbo še bolj natančno preučili," je poudarila in dodala, da bodo šli v smeri novele in ne celotnega novega zakona. Glede trenutnega stanja soglasij je povedala, da so ta določen čas še veljavna, saj da je bilo določeno prehodno obdobje.

"Prepoved dela v obliki s. p. ni neustavna"

Na novinarska vprašanja, ali odločitev ustavnega sodišča kaže na nezaupnico, je odgovorila, da "absolutno ne". "Sodišče je v celoti pritrdilo temu, da delo v obliki s. p. ni primerno in verjamem tudi, da so zadnji medijsko izpostavljeni primeri, kot je primer dvojnega dela v Novem mestu in Mariboru, pokazali, kako pomembno je, da direktorji odgovorno presojajo, ali so pogoji za izdajo soglasja izpolnjeni, in da ta soglasja odgovorno izdajajo," je dejala.

Dodala je, da prav zato od direktorjev pričakuje odgovorno podajanje soglasij.

Po njenih besedah na ministrstvu ugotavljajo, da je ustavno sodišče torej prepoznalo pomen javne zdravstvene službe za vse prebivalce ne glede na njihov finančni položaj in zato odločilo, da prepoved opravljanja dela v obliki s.p. ni neustavna.

"Sodišče torej pritrjuje odločitvi zakonodajalca, saj takšna ureditev omogoča bistveno bolj pregledno, kakovostno in varno izvajanje zdravstvenih storitev za paciente in zagotavlja, da zagotavljanje zdravstvenih storitev ni odvisno od ponudbe in povpraševanja na trgu," je dejala.

Zdravniška zbornica Slovenije je na drugi strani odločitev ustavnega sodišča pozdravila. "Odločitev nas zelo veseli, ker je odpravljen del, ki je zdravnike postavljal v diskriminatoren in neustaven položaj," je poudarila predsednica zbornice Bojana Beović.

Ustavno sodišče je odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa ga omogoča pod strožjimi pogoji, v neskladju z ustavo. Državnemu zboru je naložilo, da mora protiustavnost odpraviti v enem letu, do takrat pa se uporablja prejšnja ureditev.