Menu Item
S skoraj enomesečno zamudo se bo v državnem zboru danes vendarle nadaljevalo sprejemanje novega medijskega zakona. Predsedniki koalicijskih strank so se po informacijah N1 v ponedeljek dogovorili, da bo za presojo medijske koncentracije po novem pristojna agencija za varstvo konkurence (AVK). Takšno rešitev naj bi zagovarjala zlasti največja vladna stranka Gibanje Svoboda na čelu s premierjem Robertom Golobom. Popustiti je morala ministrica za kulturo iz vrst Levice Asta Vrečko, ki je omenjeno pristojnost želela s kulturnega ministrstva prenesti na agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (Akos).
Parlamentarni odbor za kulturo bo na današnji seji pretresal nov zakon o medijih, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko in ki ga je vlada na zadnji dan lanskega leta potrdila na dopisni seji. Kot smo poročali na N1, se je sprejemanje novega medijskega zakona v državnem zboru zavleklo. Pristojni parlamentarni odbor bi moral zakon obravnavati že sredi marca, a so sejo na zahtevo koalicije preložili.
Ministrica Vrečko iz vrst Levice je takrat pojasnjevala, da so se za zamik obravnave odločili, da bi zakon uskladili s pripombami zainteresirane javnosti in mnenjem zakonodajno-pravne službe državnega zbora (ZPS). A kot je bilo mogoče slišati, naj bi bili razlog za to pomisleki o novi vlogi in širokih pooblastilih agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki bi po novem odločala tudi o presoji medijske koncentracije. Največ pripomb v zvezi s tem naj bi imeli v Gibanju Svoboda.
Da Akos z novimi pristojnostmi na področju medijev dobiva preveliko moč, že nekaj časa opozarja tudi medijski strokovnjak Marko Milosavljević. “Akos ni nikoli odločal o koncentraciji, prav tako ni imel neke vloge pri mnogih drugih nalogah, ki naj bi jih s tem zakonom pridobil. Gre za izjemno nevarno koncentracijo množice moči in pooblastil v rokah ene institucije oziroma direktorja Akosa, ki ga imenuje vlada,” je za N1 nedavno poudaril Milosavljević.
Za oceno medijske koncentracije ne bo pristojen Akos, ampak AVK
Ministrica Vrečko je na tovrstne kritike doslej odgovarjala z besedami, da bo s prenosom pristojnosti za presojo medijske koncentracije z ministrstva za kulturo na Akos zagotovljena večja neodvisnost postopkov in da bo dvomov o političnem vplivanju bistveno manj kot v preteklosti. Ob tem je večkrat poudarila, da je Akos neodvisen organ in da v skladu z evropsko zakonodajo o koncentraciji medijskega lastništva presoja regulator.
A po naših informacijah so se predsedniki koalicijskih strank v ponedeljek odločili, da za presojo medijske koncentracije po novem zakonu ne bo pristojen Akos, ampak agencija za varstvo konkurence (AVK). Da bo presoja medijske koncentracije v domeni AVK in ne Akosa, so za N1 potrdili na ministrstvu za kulturo.
Kot so pojasnili, sta za presojo medijske koncentracije primerni obe agenciji, a se je med pripravo zakona izpostavilo več pomislekov o potencialno preveliki koncentraciji odločanja pri samo enem regulatorju. “Za presojo medijske koncentracije se bo zato z amandmaji odbora predlagala AVK, ki je že pristojna za presojo koncentracij, pri čemer se bo koncentracija medijev presojala po postopku za presojo medijskih koncentracij,” so navedli na ministrstvu za kulturo.
Ob tem so poudarili, da je bila za določitev organa za presojo medijske koncentracije opravljena tudi presoja institucionalne neodvisnosti. “Direktorja AVK potrjuje državni zbor na predlog vlade, direktorja Akos pa vlada, kar v primeru AVK predstavlja dodatno varovalko pri zagotavljanju večje neodvisnosti regulatorja,” so navedli na ministrstvu za kulturo.
Regulator bo po novem presojal vsakršno združitev medijev
Kot smo izvedeli neuradno, naj bi prenosu pristojnosti za presojo medijske koncentracije na Akos nasprotovali predvsem v največji vladni stranki Gibanje Svoboda na čelu s premierjem Robertom Golobom. Da jih z vidika medijske svobode skrbi prenos večjih pooblastil na Akos, ki bo poleg nadziranja medijev bdel tudi nad digitalnimi platformami, so v Golobovi stranki poudarili že ob začetku sprejemanja novega zakona v državnem zboru.
Po parlamentarnih hodnikih je bilo sicer še v ponedeljek dopoldne mogoče slišati ocene, da bi bil Akos bolj primeren organ za presojo medijske koncentracije od AVK. Nekateri naši sogovorniki iz koalicije so to utemeljevali z navedbami, da je področje medijev bližje Akosu kot AVK. Ob tem so izpostavljali, da je treba koncentracijo medijskega lastništva presojati tudi z vidika pluralnosti medijev, ne pa zgolj na podlagi bilanc in finančnih poročil.
V novem medijskem zakonu pa po naših informacijah ostajajo določbe, da bo regulator – po novem torej AVK in ne Akos – presojal vsakršno združitev medija, ki bi lahko bistveno vplivala na pluralnost in uredniško avtonomijo. Po dosedanjem zakonu je namreč ministrstvo za kulturo medijsko koncentracijo presojalo v primeru pridobitve več kot 20-odstotnega lastninskega ali upravljavskega deleža v mediju.
V Svobodi so sicer pred časom izpostavili, da so skeptični tudi do odprave praga oziroma lastninskega deleža za presojo medijske koncentracije. A kot je mogoče slišati, naj bi popustili, ker bo koalicija z amandmajem v zakonu bolj jasno in podrobneje določila vsebinska merila za presojo koncentracije.
Spremembe pri vplivnežih in finančni pomoči za medije
Pregled amandmajev, ki so jih doslej vložile koalicijske stranke, sicer kaže, da zakon v postopku sprejemanja v parlamentu kljub nekaterim kritikam ne bo deležen večjih sprememb. Večinoma gre namreč za nomotehnične in redakcijske popravke, ki sledijo mnenju ZPS. Del javnosti je že takoj po potrditvi zakona na vladi razburila definicija spletnih vplivnežev, v opozicijski SDS pa so zaradi tega pozivali k podpisu peticije, ki jo je pripravila bivša predsednica njihovega podmladka Zala Klopčič.
V koaliciji so definicijo vplivnežev popravili tako, da so v zakonu navedli, da gre za posameznike, ki periodično objavljajo vsebine in ki imajo na vsaj eni od velikih spletnih platform, kot so Facebook, Instagram, X, YouTube, LinkedIn in TikTok, vsaj 10.000 uporabnikov, sledilcev ali naročnikov. Prav tako so določili, da se vplivnežem ne bo treba vpisovati v razvid medijev.
Manjše vsebinske spremembe se obetajo tudi pri finančnih podporah za medije. Pri slednjih je v zakonu jasneje zapisano, da bodo finančne pomoči medijem večletne in da bo kot stroške mogoče uveljavljati tudi plače novinarjev in druge uredniške stroke, povezane z ustvarjanjem programskih vsebin.
“Sofinanciranje izdajateljev za distribucijo tiskanih medijev zajema vse oblike distribucije, za pridobivanje finančnih pomoči je dodana omejitev, da mora biti medij vpisan v razvid medijev že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni poziv oziroma javni razpis,” so med drugim izpostavili na kulturnem ministrstvu.
SDS še brez odločitve o morebitnem referendumu
Kljub nekaterim pomislekom ZPS pa v koaliciji vztrajajo pri sankcioniranju prepovedi spodbujanja sovraštva in sovražnega govora v medijih z možnostjo izrekanja glob. Te zakonske določbe so razburile predvsem največjo opozicijsko stranko SDS, ki to vidi kot napad na svobodo govora in uvajanje cenzure. V stranki pod vodstvom Janeza Janše po naših informacijah še niso sprejeli odločitve, ali bodo zakon v primeru potrditve izpodbijali samo z ustavno presojo ali morda tudi z naknadnim zakonodajnim referendumom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje