Menu Item
Razprava o ljubljanski sežigalnici še vedno buri duhove. Številni, med njimi tudi stroka, nasprotujejo sežigu odpadkov v ljubljanski kotlini, saj bi ta lahko negativno vplivala tudi na zdravje ljudi. Že spomladi je bilo sicer jasno, da tako na ljubljanski kot mariborski občini že tečejo aktivnosti glede priprave prostorskih aktov, na podlagi katerih bo mogoča umestitev objektov v prostor.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je na predlog uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki je bila v javni obravnavi do 17. junija, prejelo 17 pripomb. Njihova vsebina se nanaša tudi na neprimernost lokacije sežigalnice na območju Ljubljane zaradi geografske lege in drugih dejavnikov.
Kot so na ministrstvu za okolje pojasnili za STA, je med ključnimi pripombami tudi ta, da bi morali pristojni povečati predlagano zmogljivost naprav za izvajanje javne službe sežiganja komunalnih odpadkov oz. letno količino gorljivih komunalnih odpadkov (s predlaganih 160.000 na 240.000 ton).
Drugi sklop pripomb se nanaša na lokacijo sežigalnice v Ljubljani, ki da zaradi geografske lege, meteoroloških pogojev in poseljenosti lokacije ni primerna za postavitev takšne naprave.
Čeprav osnutek uredbe ne določa konkretnih lokacij naprav za sežig komunalnih odpadkov, je iz izjav vpletenih in aktivnostih, ki v zadnjih mesecih tečejo na pristojnem ministrstvu in občinah, razvidno, da je postavitev naprave na območju ljubljanske mestne občine eden od zelo verjetnih scenarijev.
Rdeča nit drugih dveh sklopov ključnih pripomb pa so nasprotovanja omejitvi izvajanja javne službe sežiganja komunalnih odpadkov v namenskih napravah za sežig odpadkov z izkoriščanjem toplote ter možnosti javno-zasebnega partnerstva pri izgradnji sežigalnic.
Glede na to, da so pripombe na vsebino predloga uredbe “precej obširne in podajajo diametralno nasprotne rešitve”, jih na ministrstvu še preučujejo. Trenutno pa prav tako še niso mogli podati časovnice glede nadaljnje obravnave in dokončnega sprejetja uredbe.
“Neodgovorno vsiljevanje sežigalnice v Ljubljani”
Da je treba trenutno iz uredbe črtati vse, kar je povezano s koncesijo za opravljanje državne gospodarske javne službe sežiganja odpadkov, so prepričani v društvu Alpe Adria Green (AAG). “Koncesija v tej fazi, ko ni opravljena javna diskusija o lokaciji sežigalnice in ni presoje vplivov na okolje, je škodljiva in zavaja morebitne prijavitelje za podelitev koncesije,” so navedli v pripombah, ki so jih naslovili na ministrstvo in jih nato tudi posredovali medijem.
Po njihovi oceni ministrstvo “neodgovorno vsiljuje sežigalnico Ljubljani, ki postopoma postaja mesto odpadkov z vedno večjim onesnaževanjem in vedno večjemu škodovanju zdravju”.
AAG ministrstvu med drugim predlaga, da za mora biti za projekt gradnje sežigalnice ustanovljena civilna komisija s predstavniki javnosti, kot je to pri drugem tiru, predstavnik civilne družbe oz. javnosti pa bi moral sedeti tudi v nadzornem odboru sežigalnice.
“Ministrstvo se mora lotiti odpadkov sistematično, ne pa na vrat na nos sprejemati odločitve o treh sežigalnicah. Temu nasprotujemo, ker je povsem napačna strategija za Slovenijo. Najprej mora doseči zmanjšanje odpadkov po občinah, torej lokalno,” so opozorili.
Politika tlakuje pot za nove sežigalnice
Trenutno veljavna uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov je bila sprejeta v letu 2022, na ministrstvu za okolje pa so pripravili nov predlog z nekaterimi spremembami. Kot izhaja iz osnutka uredbe, bi državno službo sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov na območju države po novem izvajale največ tri in ne več štiri sežigalnice, ki sprejemajo odpadke iz centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, pri čemer predvidena letna količina gorljivih komunalnih odpadkov znaša maksimalno 160.000 ton (v obstoječi uredbi so omenjene količine določene pri 180.000 tonah odpadkov).
Po navedbah ministrstva za okolje bi z izgradnjo primernih objektov, ki bodo omogočali sežig gorljivih komunalnih odpadkov, nastalih na ozemlju Slovenije, med drugim zvišali samozadostnost države na področju ravnanja z odpadki. Slovenija namreč po podatkih ministrstva na področju predelave in odstranjevanja odpadkov s termično obdelavo namreč ni samozadostna in je odvisna od objektov v tujini. V letu 2017 je bilo v tujino izvoženih 165.000 ton odpadkov, v letu 2021 pa je ta količina presegla 212.000 ton.
Obratu za sežiganje odpadkov v Celju, za katerega je Energetika Celje v začetku leta pridobila novo dovoljenje za povečanje zmogljivosti sežiganja na letno zmogljivost 40.000 ton, se bodo po napovedih ministrstva v prihodnjih letih pridružili še sežigalnici v Ljubljani in Mariboru. Kot so za STA aprila izpostavili na ministrstvu, v obeh občinah že tečejo aktivnosti glede priprave prostorskih aktov, na podlagi katerih bo mogoča umestitev objektov v prostor.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje