Na ministrstvu za kulturo so za N1 potrdili, da pripravljajo odlok, s katerim se bo RTV-prispevek s prvim januarjem prihodnje leto podražil za deset odstotkov. Odlok je trenutno v medresorskem usklajevanju, na vladi pa bo sprejet do konca meseca, so napovedali na kulturnem ministrstvu. Če se bo to res zgodilo, se bo RTV-prispevek s sedanjih 12,75 evra prihodnje leto dvignil na nekaj več kot 14 evrov.
Na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, so za N1 potrdili, da pripravljajo odlok, s katerim se bo RTV-prispevek s prvim januarjem 2025 s sedanjih 12,75 evra dvignil za deset odstotkov na dobrih 14 evrov. Nova višina prispevka bo znašala 14,02 evra. O dvigu je danes prvi poročal časnik Delo.
Odlok je trenutno v medresorskem usklajevanju, po napovedih ministrstva pa bo na vladi sprejet do konca meseca. V skladu z zakonom o RTV Slovenija lahko namreč vlada višino RTV-prispevka spremeni za največ deset odstotkov, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi. Če vlada želi, da se RTV-prispevek zviša že v prihodnjem letu, mora po zakonu to storiti najkasneje do prvega septembra.
Predsednik vlade Robert Golob je bil sicer še nedolgo nazaj skeptičen do dviga RTV-prispevka. Kot je dejal konec junija, denar ne bo rešil vseh problemov, ki jih ima RTV Slovenija. Ob tem je med drugim poudaril, da morajo na javnem zavodu najprej pripraviti dolgoročno vzdržen razvojni program, nato pa jim bo pomagala tudi vlada. “Na njih je odgovornost, da pripravijo načrte. Zakaj jih še niso, ni vprašanje zame, ampak zanje,” je dejal Golob.
Ministrstvo: RTVS brez zadostnih sredstev ne more izvajati svoje funkcije
Na ministrstvu za kulturo so za N1 pojasnili, da dvig RTV-prispevka predlagajo zato, ker se njegova višina ni spremenila od leta 2012. V tem obdobju so se po njihovih besedah povišali vsi stroški javnega zavoda RTV Slovenija, med drugim sredstva za plače zaposlenih ter materialni in programski stroški.
“Z obsegom sredstev, ki se trenutno zberejo iz naslova prispevka, ni več mogoče zagotavljati normalnega delovanja našega najpomembnejšega medijskega in kulturnega javnega zavoda, ki v okviru javne službe obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje več televizijskih in radijskih programov ter digitalnih vsebin, tudi za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost in za romsko etnično skupnost, ki med drugim obsega celovito informiranje, skrbi za arhiviranje in umetniško produkcijo,” so pojasnili na ministrstvu za kulturo.
RTV Slovenija po njihovih besedah brez zadostnih sredstev ne more izvajati svoje funkcije pri svobodnem oblikovanju javnega mnenja in zagotavljanju uresničevanja ustavne pravice do javnega obveščanja. “Svoboda izražanja iz prvega odstavka 39. člena ustave zahteva od države sprejem ustreznih predpisov, ki naj zagotovijo, da bodo lahko javni mediji samostojno opravljali svoje funkcije pri svobodnem oblikovanju javnega mnenja,” so poudarili na kulturnem ministrstvu in dodali, da mora zato zakonodajalec z ustrezno zakonodajo zagotoviti programsko, organizacijsko in finančno samostojnost javnih medijev.
Foto: Žiga Živulović Jr. /Bobo
To po njihovih besedah še posebej velja za tiste javne medije, ki jih ustanovi država in katerih glavni namen je zagotavljati uresničevanje ustavne pravice državljanov do javnega obveščanja in obveščenosti. Na ministrstvu za kulturo sicer pripravljajo tudi nekatere spremembe zakona o RTV Slovenija. Predlog sprememb tega zakona bo kmalu v javni obravnavi, so še dodali na pristojnem ministrstvu. Vlada bo o dvigu RTV-prispevka predvidoma odločala prihodnji teden.
NSi: Nalaganje dodatnih bremen vodi v še večji odpor pri ljudeh
V opozicijskih SDS in NSi napovedanega dviga RTV-prispevka ne podpirajo. “Pri omenjenem dvigu gre za še enega v vrsti davkov, ki jih vlada Roberta Goloba nalaga državljanom. Že pred časom smo predlagali, da RTV-prispevek ne bi bil več obvezen. Namesto tega bi se gledalci in poslušalci sami odločili, ali želijo plačevati RTV-prispevek in v kakšni višini,” so za N1 pojasnili v največji opozicijski stranki SDS.
Da takšen način dvigovanja davkov in nalaganja dodatnih bremenitev pri ljudeh sproža odpor, so poudarili tudi v NSi. “Dejstvo je, da je RTV nujno potrebno prestrukturirati in modernizirati, ne samo zahtevati denarja in ga metati v javni RTV-servis,” je poudarila poslanka NSi Iva Dimic. Po njenih besedah v NSi zagovarjajo odločnejšo vlogo davkoplačevalcev pri financiranju medijev in nevladnih organizacij. Predlagajo namreč, da bi se del dohodnine za donacije zvišal z enega na tri odstotke, s čemer bi se po njihovem prepričanju zadostno višino sredstev za financiranje medijev in nevladnih organizacij, ljudje pa bi “nagradili tiste vsebine, ki jih želijo gledati”.
V drugi največji vladni stranki SD so na drugi strani poudarili, da so spremembe na področju financiranja RTV Slovenija nujne, da se zagotovi dolgoročna stabilnost delovanja javne, kakovostne in neodvisne javne radiotelevizije: “Možnih rešitev je več, predvsem v smeri, da usklajevanje prispevka ni odvisno od vsakokratnih političnih razmer, zato verjamemo, da bo o tem opravljena razprava. Vedno bomo zagovarjali javni interes in iskali rešitve, ki bodo omogočale nemoteno delovanje RTV Slovenija, hkrati pa upoštevale socialne in ekonomske razmere v državi.”
Iz Levice pa so sporočili, da RTV Slovenija brez sredstev v obliki RTV-prispevka ne more zagotavljati pomembnih javnih storitev, katerih glavni namen je omogočanje in uresničevanje ustavne pravice do javnega obveščanja. “Država je dolžna z ustrezno zakonodajo zagotoviti programsko, organizacijsko in finančno samostojnost javnih medijev, še posebej za medije, katerih ustanoviteljica je država, in kot to velja prav v primeru RTV Slovenija,” so pojasnili v najmanjši koalicijski stranki in dodali, da si želijo, da bi RTV Slovenija imela dovolj sredstev za ustvarjanje vsebin, ki bodo v javno korist. Na odziv Gibanja Svoboda še čakamo.
V Društvu novinarjev Slovenije so predlog ministrstva pozdravili in izrazili pričakovanje, da bo vlada odlok o uskladitvi RTV-prispevka z inflacijo sprejela, ker je to edina prava poteza. “Dejstvo je namreč, da gre le za navidezni dvig prispevka, saj je višina prispevka, zaradi dviga življenjskih stroškov in inflacije, realno padala vse od leta 2012,” so zapisali v odzivu za STA. Ob tem so opozorili, da je finančna stabilnost eden od pogojev za neodvisno delovanje javnega medija, krepitev javnih medijev pa ena od koalicijskih obljub te vlade. Kot so dodali, pa pričakovani dvig prispevka veliko odgovornost nalaga tudi največjemu javnemu mediju, ki mora podporo javnosti upravičiti z učinkovitim poslovanjem ter kakovostnimi programi, vsebinami in storitvami.
Dvig prispevka bi v blagajno RTVS prinesel 9,7 milijona evrov letno
K uskladitvi RTV-prispevka z inflacijo in zagotovitvi dolgoročnega vzdržnega financiranja javnega zavoda je vlado junija naprej pozval svet RTVS, nato pa še uprava RTVS, ki jo kot vršilka dolžnosti vodi Natalija Gorščak. Na RTV Slovenija napovedi dviga RTV-prispevka ne komentirajo, smo pa na N1 neuradno pridobili dokument, s katerim so vlado pozvali k dvigu prispevka.
V njem so člani uprave RTVS zapisali, da se je javni zavod v slabem finančnem položaju znašel zaradi dodatnih finančnih bremen iz naslova zviševanja plač v javnem sektorju, zaradi že 12 let nespremenjene višine RTV-prispevka in kljub številnim ukrepom racionalizacije poslovanja. Kot so poudarili, se višina RTV-prispevka ni spremenila od leta 2012, čeprav je stopnja inflacije od januarja 2012 do decembra 2023 znašala skoraj 30 odstotkov.
Masa za plače se je zaradi plačnih dogovorov, ki so bili od leta 2018 sklenjeni med vlado in sindikati javnega sektorja, dvignila za okoli 46,5 milijona evrov, RTVS pa za dvig plač zaposlenih ni prejela dodatnih sredstev. Na poslovanje javnega zavoda je vplivalo tudi naraščanje fiksnih stroškov, ki so zaradi zviševanja cen od leta 2012 višji za 7,5 milijona evrov oziroma več kot 50 odstotkov.
Na RTVS so se nastalim razmeram prilagajali z zmanjševanjem števila zaposlenih, pridobivanjem novih zavezancev za plačilo RTV-prispevka ter ostalih vrst poslovnih prihodkov, manjšanjem obsega variabilnih stroškov in zmanjševanjem vlaganj v opremo. Uprava je zapisala, da se število zaposlenih postopno zmanjšuje od leta 2018 in da bo po načrtih javni zavod imel letos 2.076 zaposlenih, kar je 8,9 odstotka manj kot pred šestimi leti.
Število plačnikov RTV-prispevka se je v primerjavi z januarjem 2012 povečalo za 4,7 odstotka, delež komercialnih prihodkov bo po načrtih letos za 12 odstotkov večji, variabilni stroški pa nižji za 40,7 odstotka kot leta 2012. Ob nespremenjenem številu zavezancev bi zvišanje RTV-prispevka na nekaj več kot 14 evrov za javni zavod pomenilo 9,7 milijona evrov prihodkov letno več za izvajanje javne službe, je v pozivu k zvišanju RTV-prispevka zapisala uprava RTVS.
Na razpis za predsednika uprave RTVS se je prijavil tudi Tomašič
Danes se izteče rok za prijavo na razpis za novega predsednika uprave RTV Slovenija. Da se bo prijavil na razpis, je za N1 prejšnji teden potrdil direktor Radia Slovenija Mirko Štular. Po informacijah N1 je prijavo oddala tudi Natalija Gorščak, ki je vodenje uprave RTVS po odstopu Zvezdana Martića prevzela kot vršilka dolžnosti. O kandidaturi za predsednika uprave RTVS je razmišljal tudi Peter Dular, ki je bil pred leti pomočnik generalnega direktorja RTVS Igorja Kadunca, a se na koncu ni prijavil na razpis. Da bo kandidiral za šefa uprave RTVS, pa je za N1 potrdil direktor Nove24TV Boris Tomašič, ki je prejšnji teden sicer dejal, da se ne bo prijavil na razpis. Koliko kandidatov se je prijavilo, še ni znano, po ocenah poznavalcev pa sta najresnejša kandidata za vodenje uprave RTVS Štular in Gorščak.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje