Menu Item
Protikorupcijska komisija je prijavo zoper Iztoka Takača, ki poleg mariborske medicinske fakultete vodi tudi eno od največjih klinik v UKC Maribor, odstopila ministrstvu za zdravje. Del zdravnikov specialistov mu je v prijavi očital kopičenje pomembnih javnih funkcij in konflikt interesov. Ministrica je že pred časom v odgovoru na poslansko vprašanje povedala, da naj bi bil po novem pogoj za vodenje zaposlitev za polni delovni čas. Na to, da bi moralo biti hkratno opravljanje več funkcij "predmet skrbne presoje", je sicer opozorila tudi komisija. Bo ministrstvo v tem primeru ukrepalo?
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) nam je pred dnevi sporočila, da je zaključila postopek, ki ga je uvedla v zvezi z dekanom mariborske medicinske fakultete prof. dr. Iztokom Takačem.
Kot smo že poročali, je Takač hkrati strokovni vodja klinike za ginekologijo in perinatologijo v UKC Maribor ter dekan medicinske fakultete Univerze v Mariboru in predstojnik katedre za ginekologijo in porodništvo na tej fakulteti. Razpetost med te funkcije naj bi vplivala na njegovo delo na kliniki, nam je pred meseci zatrdilo več virov. “Brez dvoma dela veliko, a ti dve funkciji sta prezahtevni, da bi zmogel vse,” nam je takrat povedal eden od virov. Drugi je ocenil podobno, da “odkar je Takač dekan, na kliniki ni več pri stvari”.
Sogovornik, ki ima v UKC Maribor tudi dolgoletne vodstvene izkušnje in je dobro seznanjen s situacijo, je takrat povedal, da se mu zdi “fizično nemogoče”, da bi ena oseba opravljala obe funkciji hkrati, torej funkcijo strokovnega vodje klinike in dekana medicinske fakultete, saj da je vsaka od njiju zelo zahtevna in terja celega človeka. Tudi on je opozoril na tveganje konflikta interesov.
Kaj se je dogajalo prejšnje mesece?
Potem ko je bil Takač poleti ponovno imenovan na mesto strokovnega vodje klinike, je skupina zaposlenih zdravnikov specialistov septembra poslala pismo z več očitki na svet zavoda in na komisijo za preprečevanje korupcije.
V prijavi so mu očitali konflikt interesov in kopičenje pomembnih javnih funkcij. Zapisali so, da mu hkratni poziciji dekana in vodje klinike “omogočata izvajanje pritiskov na direktorje in druge zaposlene za dosego lastnih interesov”. “S habilitacijskimi postopki, razporejanjem pedagoškega dela in raziskovalnih projektov lahko dekan ’nagrajuje’ in ’kaznuje’ ali pritiska na zaposlene v skladu s svojimi interesi,” so med drugim opozorili v prijavi.
Dodali so, da je mesto strokovnega vodje klinike delovno mesto s 100-odstotno delovno obremenitvijo, Takač pa je na tem mestu le delno zaposlen, saj je hkrati zaposlen tudi kot dekan fakultete. Po javno dostopnih podatkih je na kliniki zaposlen 70-odstotno, od tega 20 odstotkov predstavlja povečan obseg dela iz naslova raziskovanja, kar za zaposlene z akademskimi nazivi ni nenavadno. Na fakulteti pa je zaposlen 50-odstotno, kar je pogoj, da je lahko dekan, je pred časom povedal za Večer.
O morebitni nezdružljivosti delovnih mest bo moralo presojati ministrstvo
KPK nam je pred dnevi sporočila, da omenjeni očitki, ki so jih zaposleni navedli v prijavi, ne sodijo v pristojnost komisije, zato da se do njih niso opredeljevali.
“Ker je komisija za ugotavljanje nezdružljivosti funkcij pristojna le za funkcionarje, kar pa Iztok Takač ni, je prijavo v tem delu odstopila ministrstvu za zdravje, saj to presoja o morebitni nezdružljivosti delovnih mest v univerzitetnih kliničnih centrih in hkratni zaposlitvi na slovenskih medicinskih fakultetah,” so sporočili.
“Komisija sicer dodaja, da bi moralo biti z vidika zasledovanja javnega interesa hkratno opravljanje več funkcij predmet skrbne presoje v vsakem konkretnem primeru,” so še zapisali.
Ko smo pri KPK oktobra prvič poizvedovali glede prijave zoper Takača in nas je med drugim zanimalo, kakšno je njihovo načelno mnenje glede kopičenja funkcij, so odgovorili, da zagovarjajo stališče, da “kopičenje funkcij praviloma ni v javnem interesu, saj zaradi možnega nastanka okoliščin nasprotja interesov to lahko vpliva na neodvisno, objektivno in nepristransko opravljanje dela ter zagotavljanje delovanja v javnem interesu”.
Za odziv smo pred dnevi prosili ministrstvo za zdravje, a nam ga zaradi dopustov niso mogli zagotoviti.
Cilj novega zakona tudi “nekopičenje vodstvenih funkcij”
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se je sicer že pred nekaj tedni odzvala na poslansko vprašanje poslanke SDS Jelke Godec, ki jo je vprašala, kako namerava ukrepati v tej zadevi.
Godec je med drugim zanimalo, kakšno je ministričino stališče glede kopičenja funkcij javnega značaja z veliko politično močjo v eni osebi ter kakšno je njeno stališče glede delnih zaposlitev v javnih zdravstvenih zavodih.
Prevolnik Rupel je v odgovoru 10. decembra zapisala, da je v predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti predvidena tudi prenova določb, ki urejajo pogoje za imenovanje organov v javnih zdravstvenih zavodih.
“Z namenom krepitve vloge javnih zdravstvenih zavodov se uvajajo dodatne zahteve, namenjene večji profesionalizaciji zavodov in zasledovanju cilja, da bi vodstvene funkcije zasedali le usposobljeni kandidati. Spremembe zasledujejo tudi cilj nekopičenja vodstvenih funkcij v eni osebi in posledično delnih zaposlitev v več javnih zdravstvenih zavodih, na kar opozarja poslanka. Z zakonom je predvidena ureditev nezdružljivosti opravljanja dela oziroma funkcij poslovodnega in strokovnega vodje v drugih javnih zdravstvenih zavodih, ki bo zajemala tudi nižje vodstvene strukture v zavodu. Vodenje javnega zdravstvenega zavoda pa bo pogojeno z zaposlitvijo za polni delovni čas,” je med drugim odgovorila ministrica.
Kopičenje vodstvenih funkcij se torej pristojnemu ministrstvu očitno zdi problematično, ali bodo v Takačevem primeru tudi ukrepali, pa, kot rečeno, še ni jasno.
22 let na čelu klinike – koruptivno tveganje ali prednost zaradi kontinuitete?
Zaposleni so v prijavi sicer še opozorili, da je Takač vodja klinike neprekinjeno 22 let, kar po njihovi oceni lahko predstavlja koruptivno tveganje.
Na vprašanje Jelke Godec o tem, kakšno je ministričino stališče glede statuta zavoda, ki omogoča neomejene mandate za vodstvene položaje, je Prevolnik Rupel odgovorila, da ima svet zavoda pristojnost imenovati in razrešiti direktorja in da zato omejitev števila mandatov po njenem mnenju ni potrebna. “Kontinuiteta vodenja javnega zavoda je namreč lahko tudi prednost,” je še zapisala.
Takač sicer poleg tega, da vodi kliniko in fakulteto, dela še pri dveh zasebnikih, smo poročali oktobra. Poleg tega je tudi član strateškega sveta za zdravstvo, ki ga vodi kirurg Erik Brecelj in ki deluje kot posvetovalno telo premierju Robertu Golobu.
Vodstvo UKC ne vidi težav. Takač meni, da je hkratno vodenje ustanov prednost
Kot smo poročali, je Takač za časnik Večer oktobra očitke o tem, da je od leta 2021, odkar je dekan, kakovost dela na kliniki upadla, zavrnil. Pri opravljanju funkcij strokovnega vodje klinike in dekana pa ne vidi konflikta interesov; nasprotno, to se mu zdi prednost z vidika sinergijskega delovanja obeh ustanov, je povedal za časnik.
Vodstvo UKC Maribor nam je oktobra na vprašanje o morebitnem Takačevem navzkrižju interesov odgovorilo, da bo o tem presodila protikorupcijska komisija. Poudarili pa so, da Takač kot strokovni vodja in dekan ne opravlja dveh konkurenčnih dejavnosti in da imajo predstojniki kateder na mariborski medicinski fakulteti pogosto več funkcij. “Vodstvo UKC Maribor nikoli ni bilo uradno seznanjeno s kakšnim konkretnim primerom neustreznega dela prof. Takača kot strokovnega vodje klinike,” so navedli in poudarili, da dosežki klinike kažejo na “zelo dobro strokovno vodenje”.
Glede njegovega dela pri dveh zasebnikih so v UKC Maribor takrat navedli, da ima Takač za to vsa potrebna soglasja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje