Ministrstvo za zdravje: spremembe bodo uspešne, če bodo zdravniki na naši strani

Predstavniki zdravniške zbornice na čelu z Bojano Beović so se sestali s premierjem in ministrico za zdravje. Razpravljali so o možnostih sprememb predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Obe strani sta sestanek pozdravili in ga označili kot korak naprej.

Predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta se v prostorih vlade sestala s predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije. Razpravljali so o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je bila do 16. oktobra v javni razpravi.

Predsednica zbornice Bojano Beović je po srečanju dejala, da jo veseli, da so začeli pogovarjati, bi si pa želela, da bi se pogovori začeli že pred začetkom pisanja novele. “Vendarle, nikoli ni prepozno. Opozarjamo na določene škodljive posledice zakona. Če jih bomo v nadaljni razpravi uspeli spremeniti, bomo bolj zadovoljni kot v trenutni situaciji,” je dejala Beović in ponovila, da je stališče zbornice, da je treba predlog v obstoječi obliki umakniti in novelo začeti pisati znova.

Po besedah Beović so na sestanku opozorili, da zakon z omejevanjem ne more povečati števila storitev in skrajšati čakalnih dob. “To so na ministrstvu tudi sami povedali,” je dodala predsednica zbornice. “Treba je izboljšati vodenje in organizacijo državnih zdravstvenih zavodov, urediti plačevanje storitev, izboljšati razmere za delo zdravstvenih delavcev. Samo omejevanje bo prineslo samo negativne posledice, če sočasno oziroma že pred tem ne bodo rešeni ostali problemi,” je poudarila.

Spomnila je, da je nedavna anketa med zdravniki pokazala, da bi “kar velik delež zdravnikov zapustil javni zdravstveni sistem”. V primeru, da bi bila novela sprejeta v trenutni obliki, jih namerava 16 odstotkov zapustiti delo v javnem zavodu. Anketa je po besedah Beović pokazala tudi, da si zdravniki ne želijo, da zdravstvo ne bi bilo vodenih politično. Trenutno je večina vodij zdravstvenih institucij imenovana politično.

Zbornica je naročila tudi pravno mnenje pri profesorju prava Rajku Pirnatu, ki dvomi o ustavnosti zakona. Ali to nakazuje, da bo zbornica ob uveljavitvi zakona zahtevala ustavno presojo? “To njegovo mnenje prav gotovo govori o tem in nam da misliti, da se ne more omejevati nekih svoboščin samo eni poklicni skupini, to je v demokratični družbi nesprejemljivo,” je poudarila Beović.

Storjen je bil korak naprej

Po besedah v. d. generalne direktorice direktorata za zdravstveno varstvo Jasne Humar je zbornica na novelo v javni razpravi podala 40 strani pripomb. “Smo zelo zadovoljni. Vidi se, da so se zelo poglobili v zakon. Kar nekaj njihovih pripomb je zelo uporabnih,” je dejala Humar. Povedala je, da so se obsežno pogovarjali tudi o tem, kako zbližati stališča glede “t. i. razmejitvi med javnim in zasebnim”. Dodala je, da je bil storjen korak naprej in da si bodo skupaj z zbornico še naprej prizadevali za isti cilj. “Cilj je za vse enak, ohranitev močnega javnega zdravstva, ki bo omogočalo vrhunsko, kakovostno medicino in dobro dostopnost vsem prebivalcem”.

Če ne prej, se bodo ponovno sestali, ko bodo v zakon vnesene vse pripombe, ki jih je mnogo več, kot samo od zbornice, je napovedala Humar. Na ministrstvu so že pregledali vse pripombe in jih zdaj vnašajo v novelo. “Računamo, da bomo okrog 10. ali 15. novembra imeli pripravljeno novo verzijo. Potem gre zakon v medresorsko usklajevanje, na vlado in v parlament.”

Po koncu javne razprave so se danes posebej sestali z zdravniško zbornico, saj so zdravniki “vendarle nosilci zdravstvene dejavnosti, brez njihovega sodelovanja pa ni mogoče urejati in izboljševati sistema,” je dejala Humar. “Zato se nam zdi zelo pomembno, da jim čim prej razložimo, kakšni so naši nameni in da se čim prej in čim bolj poenotimo v določenih stvareh, ker smo prepričani, da bodo spremembe z zdravniki na naši strani bistveno bolj uspešne”.

Na vprašanje, ali bodo vztrajali pri razmejitvi javnega in zasebnega ter tem, da zdravniki ne bodo več mogli popoldne delati prek davčno ugodnih oblik, kot so s. p. in d. o. o., pa je Humar dejala, da se držijo izhodišč, ki jih je že maja sprejela vlada. “Spremembe dikcij, ki so v okviru teh izhodišč, bomo lahko prilagajali, izhodišča pa so jasna in od njih ne odstopamo,” je zagotovila.

Izjavi Beović in Humar po sestanku si lahko ogledate v videu na vrhu članka.

Predlog novele med drugim predvideva, da zdravniki iz javnega zdravstvenega sistema ne bi več mogli delati za zasebnike na samoplačniškem trgu. Ob tem bodo po napovedih zdravstvene delavce skušali motivirati, da bi čim več dela opravili v matičnem javnem zavodu.

Na ministrstvu prepričani, da so izjave o odhodih zdravnikov pretirane

Na ministrstvu za zdravje sicer ne verjamejo, da bodo zdravniki zaradi novele zakona o zdravstveni dejavnosti množično zapuščali javne zavode. Tovrstna opozorila izvirajo iz strahu pred spremembami, je za STA še pred današnjim sestankom ocenila Humar.

V času javne razprave je bilo slišati tudi očitke, da bi novela onemogočila prehajanje zaposlenih med javnimi zavodi. Nekateri direktorji zdravstvenih domov so opozorili, da zdravniki iz bolnišnic ne bi več smeli občasno delovati v specialističnih ambulantah v zdravstvenih domovih. Te očitke je Humar zavrnila. Deljeno delo v več javnih zdravstvenih zavodih bo zaposlenim omogočeno na različne načine. Lahko bodo denimo zaposleni v bolnišnici in ob tem delali po podjemni pogodbi v zdravstvenem domu ali obratno. Lahko pa se bosta zavoda dogovorila, da zaposleni dela tako v enem kot v drugem zavodu.

mRI — Preiskava z magnetno resonanco (Foto: Profimedia)

Možno bo tudi delo po podjemni pogodbi pri koncesionarju, prav tako bodo lahko koncesionarji delali v javnih zavodih. “Tudi zdravnik, ki je zasebnik in ima zasebno ambulanto, bo lahko kot fizična oseba delal še v bolnišnici,” je povedala. Ne bo pa delo v javnih zdravstvenih ustanovah več mogoče za fizične osebe s statusom samostojnega podjetnika. Gre namreč za neke vrste podizvajalstvo in pretakanje javnega denarja k čistim zasebnikom, je odločitev za tako omejitev pojasnila Humar.

Po njenih besedah je novela nujna tudi zaradi področja radiologije. Trenutno namreč okoli 60 odstotkov računalniških tomografij (CT) in magnetnih resonanc (MR) prek koncesionarjev izvajajo čisti zasebniki. Tovrstni problemi bi se lahko razširili tudi na druga področja v zdravstvu, če se sistem ne bo spremenil, je opozorila.

Ob svarilih, da bi lahko javni zdravstveni sistem zapustili redki specialisti nekaterih strok, na ministrstvu preučujejo možnosti, kako to preprečiti. Najverjetneje bodo zdravnikom tudi v bodoče dovolili izvajati samoplačniške storitve, a le tiste, ki jih sicer ne plačuje javna zdravstvena blagajna in torej niso del košarice pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V predlogu novele je med izjemami že doslej predvideno pedagoško delo. Ob tem je pojasnila, da zaposleni dovoljenja za dodatno delo, ki je drugačno od njihovega rednega dela, tako ali tako ne bodo potrebovali. To pomeni, da dodatno delo na športnih prireditvah ne bo prepovedano. “Bomo pa kljub temu poiskali način, da to v zakonu napišemo bolj jasno,” je zagotovila.

Nasprotovanje predlogu novele je v javnem pismu popoldne izrazilo tudi 1.619 zdravnikov in zobozdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema, ki so se podpisali z začetnicami svojih imen in priimkov. Pismo je podpisal tudi predsednik zdravniškega sindikata Fides Damjan Polh, so za STA potrdili v sindikatu.

Zdravniki so med drugim zapisali, da je napovedana omejitev dela zdravnikov pri zasebnikih povsem ideološka in manjšega pomena v primerjavi z resnično kompleksnostjo problemov v zdravstvu. Ob tem so opozorili, da je njihovo delo že dolgo okrnjeno zaradi pomanjkanja kadra in neustreznih delovnih pogojev, mnogi zdravstveni delavci pa so prisiljeni delati prek svojih zmožnosti.

“Na to opozarjamo že vsaj desetletje. In že vsaj desetletje po vsakih parlamentarnih volitvah poslušamo vodilne politike, kako bodo na tak ali drugačen način rešili zdravstvo,” so zapisali.