Večina bolnišnic ukinja vse nenujne programe, pravijo na ministrstvu za zdravje. Pričakovati je, da bo večina bolnišnic zaradi težav s kapacitetami odpovedala zdravstvene storitve, ki se ne izvajajo na podlagi napotnic s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro. Ukinjanje se začenja že danes. Bolnikom, ki so v prihodnjih dneh naročeni na obravnavo, pa na ministrstvu svetujejo, naj počakajo na obvestilo bolnišnice.
Bolnišnice so na robu zmogljivosti, večina bolnišnic zato ukinja vse nenujne programe. Ukinjanje storitev se predvidoma začenja že danes, pričakovati pa je, da bodo svoje delovanje omejile vse bolnišnice, so za N1 pojasnili na zdravstvenem ministrstvu.
Natančnejših podatkov, kaj bodo ukinjale bolnišnice, na ministrstvu za zdravje nimajo. O ukinjanju so se namreč na splošni ravni dogovorili na današnjem srečanju med vodstvi bolnišnic in državnim sekretarjem Francem Vindišarjem.
Pričakovati je mogoče, da bo večina bolnišnic odpovedala zdravstvene storitve, ki se ne izvajajo na podlagi napotnic s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro. Bolnikom, ki so v prihodnjih dneh naročeni na obravnavo, na ministrstvu svetujejo, naj počakajo na obvestilo bolnišnice. Izvajanje storitev bo namreč odvisno od kapacitet, ki jih imajo na voljo. Ukrep bo veljal zgolj za bolnišnične storitve in ne tudi v zdravstvenih domovih.
Vlada je v petek sprejela novelo odredbe o organizaciji in opravljanju zdravstvene dejavnosti. “Izvajalci na vseh ravneh bodo zagotavljali izvajanje vseh zdravstvenih storitev, potem ko bodo zagotovili dogovorjene kapacitete za covidne bolnike,” je v petek povedal Vindišar. Zagotovljene bodo zdravstvene storitve pod stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro. Zagotovljene bodo onkološke storitve, zdravstvene storitve pri nosečnicah, porodnicah, novorojenčkih in otrocih.
Carotta naklonjen popolnemu popolnemu zaprtju države
Koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta je za STA opozoril na velik porast okuženih s koronavirusom in hospitaliziranih zaradi covida-19 v tem tednu v primerjavi s prejšnjim. Enako po njegovih besedah velja tudi za hospitalizirane na oddelkih intenzivne nege. Kot je pojasnil, rast v nobenem od prejšnjih valov epidemije covida-19 še ni bila tako skokovita.
“Če se bodo takšni trendi nadaljevali, zdravstvo ne bo več zmoglo in od tega nismo več daleč,” opozarja Carotta. Zaradi izjemno resne situacije lahko po njegovih besedah v Sloveniji doživimo scenarij iz italijanskega Bergama v začetku lanskega leta. Zaradi grožnje zloma zdravstvenega sistema ob slabih epidemioloških napovedih in nezadostni precepljenosti je Carotta naklonjen popolnemu zaprtju države.
Po njegovih besedah sicer maksimalna kapaciteta covidnih intenzivnih postelj v tokratnem valu epidemije znaša 191. To je nekoliko manj kot v prejšnjih valovih, razlogi pa so v pomanjkanju negovalnega kadra v bolnišnicah, je pojasnil Carotta.
Skupno kapaciteto navadnih in intenzivnih covidnih postelj ocenjuje 1200. Tega, kot pravi, ne more trditi z gotovostjo, saj nekatere bolnišnice še niso sporočile svoje maksimalne kapacitete navadnih covidnih oddelkov, ki so se zaradi odpovedi zdravstvenih delavcev prav tako zmanjšale.
Carotta poudarja še, da je v prejšnjih valovih čas med okužbo s koronavirusom in sprejetjem v bolnišnico v povprečju znašal od 10 do 14 dni, v tem valu pa se je zmanjšal na približno sedem do 10 dni. Razloge za to sam išče v “višji nalezljivosti in agresivnosti delta seva koronavirusa”.
Kapacitete v bolnišnicah skoraj polne
Bolnišnice bodo povečale kapacitete za covidne bolnike. Kapacitete na intenzivni terapiji so z današnjim dnem povečali na 178 postelj, v sredo pa na 182 postelj. Poleg tega se s sredo povečujejo tudi kapacitete navadnih postelj za covidne bolnike s sedanjih 479 na 590 postelj. Odpira se še Bolnišnica Topolšica.
Danes je hospitaliziranih je 634 ljudi, v intenzivni terapiji jih je že 158.
Državni sekretar je v petek opozoril, da bo, če bo zasedenih med 160 in 180 postelj na intenzivni negi, treba sprejeti “rigorozne ukrepe”. Svetovalna skupina se je sestala včeraj zvečer. Na mizo je dala dva scenarija, eden je 10-dnevno popolno zaprtje države. Če se vlada za to ne bi odločila, pa predlaga druge omejitvene ukrepe. To so strog nadzor nad spoštovanjem pogojev PCT, omejitev delovanja gostinskih lokalov do 23. ure, da bi športne prireditve potekale brez prisotnosti gledalcev, delo od doma za javni sektor in omejitev zasebnega zbiranja na deset ljudi, pri čemer morajo vsi izpolnjevati pogoj. Svetovalna skupina se bo danes sestala z vlado.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje