Ministrstvo zavrača kritike predlaganega zakona o dolgotrajni oskrbi

Trst, Borzni trg, upokojenci, starejši, telefoniranje, mobitel

Denis Sadiković/N1

Po številnih kritičnih odzivih na vladni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je poslala v obravnavo državnemu zboru po nujnem postopku, so se oglasili na ministrstvo za solidarno prihodnost. Ponovili so, da solidarni prispevek predstavlja del financiranja za najširši obseg storitev dolgotrajne oskrbe in je za njihovo izvedbo nujen. Očitek, da se pri oblikovanju zakona niso posvetovali z vsemi deležniki, pa vidijo kot neresničen.

Ministrstvo za solidarno prihodnost zavrača očitke na račun predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada pripravila za obravnavo v DZ. Ob očitkih denimo na uvedbo solidarnega prispevka pojasnjuje, da vzpostavitev sistemskega vira financiranja izhaja že iz zakona, sprejetega v času prejšnje vlade, a določba zakona ni bila dovolj natančna.

Vzpostavitev sistemskega vira financiranja izhaja iz 48. člena zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet decembra 2021, vendar člen ni opredelil niti načina za pobiranje novega prispevka niti njegove višine, so opomnili.

Ponovili so, da solidarni prispevek v skladu z zakonskim predlogom predstavlja del financiranja za najširši obseg storitev dolgotrajne oskrbe in je za njihovo izvedbo nujen. V blagajno dolgotrajne oskrbe bodo prispevali delodajalci, delojemalci in upokojenci. Enoodstotna stopnja prispevka zagotavlja sorazmerno družbeno pravičnost, saj bodo tako le tisti z višjimi prihodki prispevali več. Vsota sredstev v blagajni se bo neposredno in namensko prevajala v izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe.

Očitek, da se pri oblikovanju zakona niso posvetovali z vsemi deležniki, pa vidijo kot neresničen. Ob vzpostavitvi ministrstva in uvodnem načrtovanju zakona so namreč ustanovili široko posvetovalno telo in vanj povabili predstavnike iz civilne družbe, strokovne javnosti in drugo zainteresirano javnost.

Javna razprava o rešitvah na področju dolgotrajne oskrbe se je na ta način v praksi začela še pred samim oblikovanjem besedila zakona, so dodali. Na več deset skupinskih in individualnih delovnih in usklajevalnih sestankih so se srečevali s predstavniki 30 organizacij. V več kot 100 urah skupnega usklajevanja so nekatere točke prepustili prihodnjemu sodelovanju, pri številnih točkah pa so se strinjali. Zlasti so bili vsi prepričani, da je treba zakon čim prej uveljaviti.

V času sprejemanja dokončnih zakonskih odločitev bo dialog še mogoč in bo v postopku še mogoče oblikovati dopolnila, so zagotovili. Ob očitku na račun krajšega časa za obravnavo in nujnega postopka pa se strinjajo, da je časovnica zakonodajnega postopka napeta. Ob tem pojasnjujejo, da je takšna zato, ker želijo, da zakon začne veljati do roka. S 1. januarjem 2024 bi se namreč sicer začel izvajati zakon prejšnje vlade, ki pa so ga državljani na referendumu zavrnili. Hkrati se želijo izogniti morebitnim vnovičnim postopkovnim oviram opozicije v jesenskih mesecih.