Mirovni inštitut za razveljavitev Šutarjevega zakona: "Avtoritarni prijemi postajajo del vsakdana"

Mirovni inštitut zahteva takojšen umik oznake varnostno tvegano območje z Metelkove ulice in naselja Brezje-Žabjak ter razveljavitev zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma Šutarjevega zakona.

Menijo, da uvaja nesorazmerno represijo nad revnimi in marginaliziranimi skupinami ter jih sistematično stigmatizira, poriva na rob družbe in kriminalizira.

V pisni izjavi ob razglasitvi dela Metelkove ulice v Ljubljani za varnostno tvegano območje so na inštitutu opozorili, da je ta del mesta že dolgo pod okrepljenim policijskim nadzorom in brez vidnih pozitivnih učinkov. To po njihovih navedbah kaže, da dodatna represija ne rešuje težav, ki se kopičijo že leta, saj niso prvenstveno varnostne, temveč socialne ter posledica nezadostnih socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in integracijskih politik.

Opozarjajo, da politika, institucije in del javnosti Metelkovo, zlasti pa avtonomno kulturno cono, predstavljajo kot prostor brez pravil in nadzora, kar ne drži. V zadnjih letih pa je območje postalo tudi prostor, kamor so se zatekli brezdomci, ljudje z odvisnostmi in migranti, saj so bili od drugod izrinjeni. "Namesto da bi se oblast soočila z lastno odgovornostjo za nastalo stanje, nanj odgovarja z razglasitvijo varnostno tveganega območja," menijo.

Poudarili so, da je treba prvenstveno naslavljati strukturne vzroke revščine, brezdomstva, brezperspektivnosti, segregacije in socialne izključenosti. "Zakon pa te probleme nasprotno prevaja v varnostno vprašanje, s čimer se socialne stiske kriminalizirajo, ljudje v ranljivih položajih pa postajajo objekti nadzora in discipliniranja. Gre za jasen in nevaren premik od socialne h kaznovalni državi," so zapisali.

Po njihovih navedbah je zaskrbljujoče tudi, da zakon v rednem pravnem stanju uvaja ukrepe, ki so bili zamišljeni za izredne razmere, torej razglasitev varnostno tveganih območij, stalni nadzor, snemanje, varnostne akcije in omejevanje gibanja. S tem se izredni ukrepi normalizirajo, avtoritarni prijemi pa postajajo del vsakdanjega upravljanja družbe, so prepričani na inštitutu.

Dodali so, da sta območje Metelkove in romsko naselje Brezje-Žabjak pri Novem mestu obravnavani kot varnostna grožnja, ne kot rezultat dolgoletne marginalizacije, institucionalne diskriminacije in opuščanja odgovornosti lokalne skupnosti in države. "Ne zanikamo, da na teh območjih obstajajo resni problemi in da nekateri pojavi zahtevajo tudi represivne odzive. Toda represija ima smisel le kot del širšega, premišljenega in socialno usmerjenega paketa ukrepov," so še zapisali.

Policija je na podlagi Šutarjevega zakona nedavno razglasila dve varnostno tvegani območji, in sicer v Ljubljani del od Metelkove ulice proti železniški postaji, in romsko naselje Brezje-Žabjak pri Novem mestu.