Mlada Slovenca privarčevala 180 tisoč evrov in brez kredita zgradila hišo

Varčevati sta začela že v srednji šoli

Že na začetku pogovora je Eva Homan poudarila, da sta s partnerjem zelo varčna in da je bil med sredstvi za gradnjo hiše tudi denar, ki sta ga prihranila že v srednji šoli. To pomeni, da sta varčevala od deset do 15 let. Prihranki so začeli rasti s prvimi zaposlitvami, čeprav sta bili njuni plači povprečni. "Imela sva zelo povprečne dohodke, več let sem imela še popoldanski s. p.,  da sem sploh prilezla do povprečne plače," je dodala Homan.
Pri rasti privarčevanega denarja je pomagalo tudi, da njuni stroški bivanja niso bili visoki, saj sta se po dveh letih študentskega najema skupaj preselila k njenim staršem. Privarčevane mesečne zneske sta povečala med epidemijo covida-19. "Ker zaradi zaprtja nisva toliko zapravljala, sva lahko skoraj vso plačo dala na stran," je povedala. Ker sta tudi sicer zelo skromna, se jima med varčevanjem okoli 180 tisoč evrov ni bilo treba ničemur posebej odpovedati, je povedala Homan. "Ne odrekava se, denarja samo ne namenjava za stvari, ki nama niso pomembne," je opisala.

"Ista hiša bi naju lahko stala tudi 400.000 evrov"

Veliko denarja sta s partnerjem privarčevala tudi med gradnjo, saj sta tudi sama poprijela za orodje. "Veliko gradbenih stvari sva sama naredila tudi zato, ker delavcev ni bilo na razpolago, midva pa sva si zaradi moje nosečnosti obljubila, da bo hiša v desetih mesecih od začetka gradnje že vseljiva," je dodala. Med drugim sta sama izolirala okenske špalete, pripravila les za streho, nabavila precej materiala, prekrila streho s strešniki.

Uspeh je pripisala tudi že omenjenemu striktnemu finančnemu načrtu, saj sta s partnerjem točno vedela, kam bosta namenila denar. "Denar se lahko hitro porabi, če ne gledaš, kam ga daš. Ista hiša bi naju lahko brez problema stala 400.000 evrov."
Ocenjuje, da sta več deset tisoč evrov med gradnjo privarčevala tudi s tem, ko nista najela projektanta, ki bi nadzoroval in organiziral delo – tudi to sta počela sama. Denar je na računu ostal tudi zaradi vrste izpogajanih popustov in iskanja bolj ugodnih ponudb. "Ko pogledam nazaj, mi ni popolnoma jasno, kako nama je uspelo. Na začetku nisva vedela, da se bo tako izpeljalo, šele na koncu sva ugotovila, da res ne bova potrebovala kredita," je opisala in priznala, da je bila gradnja zelo naporna.

Tudi po gradnji hiše se njun življenjski stil ni močno spremenil. Poudarila pa je tudi, da sta varčna, a vsekakor ne štejeta vsakega centa. Še vedno ne naročata hrane na dom, restavracijam se tudi na splošno izogibata, ne zapravljata po nepotrebnem za nova oblačila, primerjata cene telekomunikacijskih operaterjev, nimata dragih avtomobilov. "Najina filozofija so jasno zastavljene prioritete."