Mladi za podnebno pravičnost so na Gregorčičevi pripravili posebno ljudsko skupščino in opozorili na napačno zastavljen predloga nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. "Cilj mora biti njegova učinkovitost pri izvrševanju in implementaciji zastavljenega v politike," so izpostavili. Obenem pozivajo k dopolnitvi in spremembam načrta ter pri tem upoštevajo strokovna mnenja, okoljske organizacije in širšo javnost.
Mladi za podnebno pravičnost so pred poslopjem vlade danes pripravili Podnebno ljudsko skupščino, s katero so želeli ministrski zbor med drugim opozoriti na po njihovem mnenju napačno zastavljen predlog posodobitve NEPN.
Prepričani so, da ta ne upošteva resnosti okoljske krize, vlada pa se po njihovem mnenju ni pripravljena zoperstaviti kapitalu.
Kot je na novinarski konferenci po dogodku, ki je sovpadal z vladno obravnavo drugega predloga posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), dejala članica Mladih za podnebno pravičnost Sara Štiglic, trenutno besedilo osnutka ne sledi zavezujočim ciljem pariškega podnebnega sporazuma in ugotovitvam znanstvenikov, prav tako ne upošteva resnosti okoljske krize.
“Cilj NEPN mora biti njegova učinkovitost pri izvrševanju in implementaciji zastavljenega v politike. Pozivamo k dopolnitvi in spremembam načrta na način, da se upošteva strokovna mnenja, okoljske organizacije in širšo javnost,” je poudarila.
V gibanju med drugim zahtevajo okrepitev podnebnih ciljev in preprečitev “podnebnega zloma”. “Dokument naj v skladu z znanstvenimi dognanji in pariškim sporazumom predvidi zmanjšanje izpustov za vsaj 65 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005. Dokument naj spodbuja prekinitev neskončne rasti porabe in proizvodnje, onemogoči prepuščanje zelenega prehoda v roke kapitala, postavi naj konkretnejše cilje za varčevanje z energijo, okrepi moč javnih akterjev ter se osredotoči na resnično dobrobit ljudi in narave,” je pozvala.
V dokument bi morali po mnenju Mladih za podnebno pravičnost dodati poglavje, posvečeno obnovi in ohranjanju biodiverzitete, kar da je ključen dejavnik blaženja podnebnih sprememb. “Poglavje naj ima jasne in konkretne cilje obnove narave v Sloveniji s poudarkom na ekosistemih, ki imajo ključno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb,” so pozvali.
Na očitke, da bi lahko pripombe posredovali v okviru javne razprave ob obravnavi NEPN, je Štiglic odgovorila, da zavračajo takšno obliko javnih posvetovanj, “ki služijo sama sebi in pristojnim omogočajo izkazovanje zgolj simboličnega sodelovanja z javnostjo”. “Proces vključevanja dejansko ni vključujoč, saj gospodarski in energetski interesi vselej prevladajo nad stališči civilne družbe,” je prepričana.
Na dogodku, na katerem so se Mladim za podnebno pravičnost pridružili tudi predstavniki nekaterih drugih sorodnih organizacij in v okviru katerega so s postavitvijo sedišč zaprli Gregorčičevo ulico pred poslopjem vlade, so med drugim tudi predstavili konkretne primere po njihovih besedah uničujočih praks.
Pozvali so, naj stroške prehoda na obnovljive vire energije plačajo onesnaževalci. Napovedali so, da bodo svoja prizadevanja stopnjevali.
Drugi predlog posodobitve NEPN so pristojni oblikovali po spomladanskem javnem posvetovanju in ga bo presojala Evropska komisija. Posodobljeni NEPN mora vsebovati ambicioznejše cilje glede emisij, energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje