Menu Item
V zadnjih treh desetletjih se je število mladih v državi zmanjšalo za tretjino. Lani je bilo pri nas 15 odstotkov prebivalcev starih med 15 in 29 leti. Podatki kažejo, da se od doma v povprečju odseljujejo šele po 29. letu starosti, njihove plače pa za četrtino nižje od povprečne.
Slovenija je imela največ mladih prebivalcev ob osamosvojitvi leta 1991. Takrat je bilo v državi 22,5 odstotka prebivalcev starih med 15 in 29 leti. Od takrat se je število mladih zmanjšalo za tretjino.
Najmanj mladih smo v Sloveniji zabeležili leta 2022, ko je bil delež 14,6-odstoten. Lani je znašal 15 odstotkov. Po statističnih regijah je bil delež mladih na začetku tega leta največji v osrednjeslovenski regiji, najmanjši pa v pomurski.
Med članicami EU je bil delež mladih lani najvišji na Cipru, najnižji pa v Bolgariji. Slovenija spada med države z nižjim deležem mlade populacije, saj je imela lani poleg Bolgarije manj mladih le še Latvija. Povprečje v EU je bilo dobrih 16 odstotkov.
Plača mladih več kot četrtino nižja od povprečja
Mladi imajo opazno nižjo plačo od slovenskega povprečja – povprečna mesečna neto plača oseb, starih od 15 do 24 leti, je bila oktobra lani za 27,9 odstotka nižja od povprečne plače vseh zaposlenih.
Stopnja delovne aktivnosti je bila med starimi od 15 do 24 let lani sicer 32,6-odstotna, kar je bilo 2,6 odstotne točke pod povprečjem EU. Najvišjo so izmerili na Nizozemskem, najnižjo pa v Grčiji.
Nižja od povprečja EU je bila tudi stopnja brezposelnosti med mladimi. Znašala je 9,9 odstotka, kar je 4,6 odstotne točke manj od povprečja EU. V Nemčiji je bila najnižja, v Španiji pa najvišja.
Iz ‘hotela mama’ šele po 29
Mladi v Sloveniji so se lani od staršev odselili povprečno pri 29,1 leta starosti. Pri višji starosti so se odselili le v šestih državah EU. Najvišja povprečna starost ob odselitvi je bila na Hrvaškem, kjer je znašala 31,8 leta, najnižja pa na Finskem, kjer je znašala 21,4 leta.
V Sloveniji je lani s starši živelo 60,4 odstotka mladih v starosti od 18 do 34 let. To je bilo za dobrih 44 odstotnih točk več kot na Finskem, po drugi strani pa za dobrih 16 odstotnih točk manj kot na Hrvaškem.
Dolgo vztrajajo pri izobraževanju
V terciarno izobraževanje je bilo leta 2022 vključenih več kot 47 odstotkov prebivalcev, starih od 20 do 24 let. V EU je imela večji delež le še Grčija, kjer je znašal dobrih 52 odstotkov. Tudi pri drugih kazalnikih s področja izobraževanja se je Slovenija dobro odrezala.
Tako je bilo lani med starimi od 15 do 29 let le 7,8 odstotka takih, ki niso bili niti delovno aktivni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Manjše deleže so izmerili le še na Malti, Švedskem in Nizozemskem.
Slovenija se tudi v povezavi z zgodnjo opustitvijo izobraževanja med članicami EU uvršča med tiste z najnižjimi deleži. Pri tem kazalniku merijo delež starih od 18 do 24 let s končano največ osnovno šolo, ki niso vpisani v nadaljnje izobraževanje. Naša država se je lani s 5,4-odstotnim deležem uvrstila na peto mesto. Najnižji delež so imeli na Hrvaškem, najvišjega pa v Romuniji.
Terciarno izobraževanje je lani pri nas uspešno končalo 16.629 oseb. Med moškimi največji delež predstavljajo tisti, ki so diplomirali na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Med ženskami pa največji delež predstavljajo tiste, ki so diplomirale na področju poslovnih in upravnih ved ter prava.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje