Menu Item
Po mnogih letih so raziskovalci zaznali pomemben zasuk. Mladi so namreč postali manj tolerantni, prav tako pa je v primerjavi z rezultati izpred šestih let zaznati zasuk pri politični usmerjenosti. Pri tem še posebej izstopajo fantje. Njihova stališča so postala bolj radikalizirana, nacionalistična in homofobna.
Mladi se navadno zavzemajo za večanje pravic ljudi, za večjo enakopravnost in liberalnost, v preteklosti pa so se nagibali predvsem k strankam levo od sredine. A v najnovejši Raziskavi o mladih v Sloveniji je prvič po mnogih letih opazen pomemben zasuk. “Jasno lahko vidimo, da je generacija Z drugačna od prejšnjih generacij,” je v uvodnem nagovoru dejala direktorica inštituta Friedrich Ebert Stiftung za Slovenijo in Hrvaško Sonja Schirmbeck.
Močno se je povečal odstotek mladih, ki čutijo stres več kot enkrat na teden. Leta 2010 je bilo takih 17 odstotkov. Zelo opazno spremembo so zabeležili že leta 2020, ko je stres več kot enkrat tedensko občutilo 36 odstotkov vprašanih. Danes je takšnih že 41 odstotkov mladih. Še večji skok je opazen pri trditvi, da se življenje zdi prazno in brezpomensko. Leta 2018 je pritrdilno odgovorilo osem odstotkov vprašanih, danes pa 22 odstotkov.
“Duševno zdravje se še naprej poslabšuje. Stres merimo od leta 2010 in opazno je, da se je močno povečal. Še bolj se je povečala odtujenost – življenje je brez pomena. To je značilno predvsem za dečke, medtem ko je stres bolj značilen za deklice,” je dejal profesor s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Miran Lavrič.
Da so med fanti in dekleti opazne vse večje razlike, opozarja tudi nemška veleposlanica v Sloveniji Natalie Kauther. “Moški so manj tolerantni in bolj šovinistični,” je dejala. K temu po njenem pripomorejo najrazličnejši vplivi. Kot primer je navedla denimo provokativnega britansko-ameriškega vplivneža Andrewa Tata, znanega po svojih šovinističnih in mizoginih izjavah, ki ga mnogi moški jemljejo za zgled.
Te trditve potrjujejo tudi podatki, ki kažejo na večjo homofobijo pri moških kot pri ženskah, medtem ko so bili moški in ženske leta 2018 na enakovrednih ravneh. Moški so postali tudi bolj radikalizirani.
Opazen zasuk v desno, a moški bolj radikalni
V raziskavi so zaznali neposredno korelacijo med vzponom nestrpnih stališč in političnega obrata v desno. Od leta 2018 se je precej spremenila politična identifikacija mladih. Okrepili sta se zmerna in skrajna desnica, ki imata skupaj že 35 odstotkov podpornikov med mladimi, levica in skrajna levica pa le še 20 odstotkov (prej 41 odstotkov).
Opazen je tudi vzpon nacionalizma. S trditvijo, da je pravi Slovenec le tisti, ki “ima slovensko kri”, se strinja oziroma zelo strinja skoraj 40 odstotkov vprašanih, medtem ko je bil pred šestimi leti ta delež za skoraj 20 odstotnih točk nižji. Prav tako prek 30 odstotkov mladih meni, da bi bilo najbolje, če bi Slovenijo poseljevali le “pravi Slovenci”.
Po besedah docenta Tiborja Rutarja z mariborske filozofske fakultete se je odprla politična spolna vrzel. Čeprav so se tako moški kot ženske pomaknili proti desnici, so ji moški precej bližje. “V vseh državah, ki smo jih preučevali, se je interes za politiko precej povečal,” je dejal. Kljub temu dodaja, da še vedno velja, da mladih politika ne zanima, a dvig je opazen.
Trend se je obrnil: opazen dvig zaupanja v javne institucije
A kaj so razlogi za ta obrat? Te je mogoče iskati v pretirani politični korektnosti, ki je bila v javnosti prisotna v preteklem desetletju, pa tudi v vse večji stanovanjski problematiki, so poudarili sogovorniki.
Čeprav mlade vse bolj skrbi kvaliteta javnih sistemov, pa je opazen tudi dvig zaupanja v nekatere javne sisteme: denimo v policijo, vojsko, civilne organizacije, Evropsko unijo, sodišča, lokalno oblast in zvezo Nato. “Odkar pomnim, smo govorili o padanju zaupanja v javne institucije. Zdaj se je trend obrnil,” je dejal Lavrič.
V vseh ostalih državah so se vrednote, denimo stališče do pravice do splava in istospolnosti, liberalizirale, zgodil se je tudi umik od religije. Po besedah Lavriča gre za prodemokratične vrednote. Pri tem je posebej izstopala Slovenija, kjer pa je sprejemanje teh vrednot padlo.
Raziskavo o mladih je FES opravil v 12 državah: Albaniji, BiH, Bolgariji, Hrvaški, Kosovu, Severni Makedoniji, Črni gori, Romuniji, Srbiji, Sloveniji, Grčiji in Turčiji. V raziskavo v Sloveniji sta bila vključena 602 anketiranca, od tega 49 odstotkov moških, 49,6 odstotka žensk in 1,6 odstotka tistih, ki niso želeli odgovoriti oz. se identificirajo s katerim od drugih spolov. Povprečna starost slovenskih anketirancev je bila 22,2 leta.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje