Mladi še vedno pogosto in brez večjih težav dostopajo do tobačnih in nikotinskih izdelkov

V zadnjih letih se na trgu pojavlja veliko novih tobačnih oziroma nikotinskih izdelkov, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki, nikotinske vrečke in brezdimni tobačni izdelki, njihova uporaba pa postaja velik problem med mladimi, je pojasnila Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Mladoletniki zaznavajo izdelke kot zelo dostopne z dovolj nizkimi cenami. Po besedah Koprivnikar izdelki vsebujejo nikotin, ki povzroča zasvojenost. Mladi so bolj dovzetni za razvoj zasvojenosti kot odrasli ter bodo izdelek kasneje manj verjetno opustili. Zviša se tudi tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi, lahko pa pride tudi do trajnih škodljivih učinkov na razvoj možganov, je pojasnila.

Mladim so zelo dostopne tudi alkoholne pijače, je dejala Maja Roškar z NIJZ. Po njenih besedah na mlade vplivajo odrasli s svojim odnosom do alkohola, ki je pogosto nekritičen. Raziskave NIJZ kažejo, da 75 odstotkov odraslih prebivalcev v Sloveniji vsaj občasno pije alkohol.

Mednarodna raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2022, ki jo NIJZ v Sloveniji izvaja od leta 2000, kaže, da se do 17. leta 84 odstotkov mladih sreča z alkoholom, 45 odstotkov jih je bilo že vsaj dvakrat v življenju opitih, 22 odstotkov pa jih spije vsaj eno alkoholno pijačo na teden. Po besedah Roškar to Slovenijo med 45 sodelujočimi državami uvršča v petnajsterico držav z najvišjimi odstotki uporabe alkohola med mladostniki.

Zala Jeras z NIJZ je predstavila izsledke raziskave skritih nakupov nikotinskih izdelkov, ki so jo izvedli med oktobrom in decembrom 2025 v sklopu Projekta skupnega ukrepanja na področju preprečevanja raka in drugih nenalezljivih bolezni (JAPreventNCD).

V raziskavi je sodelovalo osem deklet, starih med 18 in 20 let, ki so bile videti dovolj mlade, da prodajalec brez preverjanja osebnega dokumenta ni mogel biti prepričan, da so polnoletne.

Skrite nakupe so izvedli na registriranih prodajnih mestih nikotinskih in tobačnih izdelkov v Mestni občini Ljubljana.

Izdelke so poskusile kupiti na 144 prodajnih mestih in bile brez izkazovanja potrdila o polnoletnosti uspešne v 44 odstotkih primerov. Jeras je opozorila, da so mladim dostopne tudi lokacije prodajnih mest, v primeru ene od ljubljanskih osnovnih šol je najbližje prodajno mesto oddaljeno le 24 metrov.

V okviru raziskave so alkohol poskusile kupiti na 129 prodajnih mestih. Kot je pojasnil Gorazd Levičnik z NIJZ, je bilo uspešnih 70 odstotkov nakupov.

Prodajalci so skrite mlade nakupovalke po polnoletnosti vprašali le v okoli 30 odstotkih primerov ter jim alkohol v sedmih odstotkih vseeno prodali, čeprav osebnega dokumenta niso pokazale. Uspešne so bile tudi pri prevzemu 16 od 18 spletnih nakupov alkoholnih pijač, je pojasnil.

Po besedah Koprivnikar so skriti nakupi potekali v šestih državah, prodajalcev in posameznih prodajnih mest pa v okviru raziskave ne bodo prijavili ali razkrivali. Kot je pojasnila, pa lahko pristojni organi podatke uporabijo za poostren nadzor na določenih območjih.

Na Tržnem inšpektoratu RS so 78 nadzorov prodaje alkohola lani opravili pri 23 trgovcih v 29 krajih in ugotovili 46 kršitev oziroma 59 odstotkov kršitev. Opravili so tudi 75 nadzorov prodaje tobačnih izdelkov pri 17 poslovnih subjektih v 31 krajih in ugotovili 26 kršitev, kar je slabih 35 odstotkov, je pojasnila Elizabeta Pakiž z inšpektorata.