Čeprav se je brezposelnost med mladimi močno znižala, se je občutek stresa v tej družbeni skupini zelo povečal, je pokazala raziskava Mladina 2020. Pojav je razumljiv, saj se v družbi stopnjuje strah pred neuspehom, pojasnjuje nosilec raziskave Miran Lavrič.

Po desetih letih je nastala nova raziskava o položaju mladih v Sloveniji. Skoraj 550 strani dolgo poročilo o družbeni skupini, stari med 15 in 29 let, vsebuje številne zanimive podatke, izstopajo pa ugotovitve o razširjenosti stresa.

Vse več stresa

Delež mladih, ki občutijo stres več kot en dan v tednu, se je v desetih letih povečal s 17,2 na 35,3 odstotka. Bolj razširjen je tudi občutek osamljenosti. Leta 2010 je 9,1 odstotka mladih menilo, da je osamljenost zanje problem, zdaj pa je delež že 29,9-odstoten.

Slabše duševno zdravje je po mnenju raziskovalcev glavni krivec, da so mladi manj zadovoljni s svojim življenjem. Občutno je upadlo tudi njihovo splošno zadovoljstvo z življenjem.

“Ta upad zadovoljstva se je zgodil kljub sočasnemu izboljševanju nekaterih vidikov zdravja in življenjskega standarda mladih,” so zapisali v poročilu. Za slovensko mladino je res veliko bolj kot za povprečnega mladega Evropejca značilno, da dela v prekarnih oziroma v bolj negotovih oblikah zaposlitve. Vendar se je delež brezposelnih med mladimi v Sloveniji od leta 2010 zelo zmanjšal.

Slabi odnosi

Za razlago večje razširjenosti stresa je treba pogledati, v katerih življenjskih okoliščinah je stres med mladimi pogostejši, pravi sociolog dr. Miran Lavrič z mariborske univerze, ki je bil eden od dveh urednikov raziskave. Drugi je bil dr. Tomaž Deželak z ljubljanske fakultete za družbene vede. Poleg njunih sodelavcev je pri raziskavi, ki jo je naročil vladni urad za mladino, sodelovalo še podjetje za tržne raziskave Aragon.

“Okoliščine, ki ’napovedujejo’ stres, so slabi odnosi s starši in na delovnem mestu, uporaba zaslonov ter strah pred neuspehom v šoli,” pravi Lavrič. Večina mladih poroča o dobrem ali zelo dobrem razumevanju s starši (77 odstotkov z očetom in 85 odstotkov z materjo). Pri tem se je po letu 2010 delež mladih, ki se zelo dobro razumejo s starši, občutno povečal. Vendar se je hkrati približno enako močno povečal tudi delež mladih, ki svoje razumevanje s starši opisujejo kot slabo ali neznosno.

Strah pred neuspehom

Stres povzročajo tako konfliktni odnosi s starši kot slabo vzdušje na delovnem mestu. K temu deloma prispeva večja uporaba pametnih naprav in računalnikov, predvsem pa “živčnost v družbi”, pravi Lavrič. “Pritisk po storilnosti oziroma produktivnosti, ki je vpisan v kapitalistični sistem, se je povečal,” pojasnjuje. Trg dela mladi vse bolj vidijo kot prostor “zmagovalcev” in “poražencev”. To potrjuje tudi ugotovitev, da je stres povezan s strahom pred neuspehom v šoli, ki naj bi vodil v družbeno marginalizacijo. Na drugi strani se krepitev vrednote osebnega uspeha kaže na primer v intenzivnejšem ukvarjanjem s športom, skrbjo za zdravje, krepitvijo kompetenc, povezanih z možnostjo zaslužka …. Raziskovalci niso ugotavljali, ali je “neuspeh” v resnici vse bolj usoden, a za raven stresa so tako ali tako najpomembnejši občutki, pojasnjuje Lavrič.

Kot da strah pred osebnim neuspehom ne bi bil dovolj, so raziskovalci zaskrbljeni zaradi občutnega porasta mladih, ki so pesimistični o prihodnosti naše družbe. “To je povezano predvsem s skrbmi glede staranja prebivalstva in glede degradacije naravnega okolja,” piše v poročilu. Rešitve za to mladi očitno ne vidijo v političnih institucijah, saj o njih nimajo niti dobrega mnenja, niti za politiko ne kažejo zanimanja.