Menu Item
Družinskih zdravnikov je v Sloveniji že dolga leta premalo, ta trend pa so z različnimi ukrepi želeli obrniti številni ministri. Od leta 2019 je med ukrepi tudi možnost dviga plačnih razredov zdravnikom na primarnem nivoju. Ob maksimalnem dvigu se zdravnikova urna postavka zviša s približno 9 evrov na približno 10,8 evra neto. Vsako vlogo za tak dvig mora posebej odobriti ministrstvo, toda v organizaciji Mladi zdravniki Slovenije opozarjajo, da to pod vodstvom Janeza Poklukarja v zadnjih mesecih njihove vloge po tekočem traku zavrača.
Več kot 100.000 prebivalcev je brez izbranega osebnega zdravnika. Največ težav imajo v bolj odročnih krajih, kjer težko pridobijo ne le družinske zdravnike, ampak tudi ginekologe in pediatre, navajajo v organizaciji Mladi zdravniki Slovenije.
Med ukrepi, ki naj bi povečali zanimanje mladih za to področje medicine, je od leta 2019 tudi možnost dviga plače za pet plačnih razredov. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju določa, da so lahko vsi javni uslužbenci uvrščeni največ pet plačnih razredov višje od plačnega razreda delovnega mesta, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Za zdravnika družinske medicine to pomeni, da se ob maksimalnem dvigu njegova urna postavka zviša s približno 9 evrov na približno 10,8 evra neto.
Sredstva za dvig se izplačujejo iz proračuna. Vlogo za odobritev povišanja mora podati direktor zdravstvenega zavoda, kjer je zdravnik zaposlen, z njo pa morata soglašati župan in minister za zdravje. “Od septembra 2021 se vrstijo množične zavrnitve vlog s strani Ministrstva za zdravje,” navajajo Mladi zdravniki. “V kratkem času smo pridobili več kot 40 negativno rešenih vlog mladih specialistov. Nezaslišano je, da vlagatelj čaka na odgovor več kot leto dni, še bolj absurdni pa so razlogi za zavrnitev. Najbolj pogosta razloga sta, da vlagatelj ne dosega nadpovprečnih uspehov v domačem okolju in neustrezen časovni moment.”
Sprašujejo se o vzrokih za tako ravnanje ministrstva, saj so prepričani, da “je že samo delo zdravnika v našem sistemu na primarnem nivoju dovolj za kriterij nadpovprečnosti”. Kot opisujejo, “ima družinski zdravnik v povprečju 7 minut za pacienta, vključuje se v zagotavljanje nujne medicinske pomoči, opravlja mrliške preglede, ozavešča o vseh preventivnih dogodkih NIJZ, vključuje se v delo na točkah za odvzem brisov, v cepilnih centrih … Poleg tega številni mentorirajo študente medicine, so mentorji specializantom družinske medicine.”
Podobno nevzdržno je tudi stanje pri ginekologih in pediatrih, pravijo Mladi zdravniki, v zobozdravstvu pa je stanje “porazno”, saj je po njihovih navedbah trenutno brez izbranega zobozdravnika za odrasle in mladino več kot 25 odstotkov prebivalcev.
Ministrstvo: sprejeli smo številne ukrepe, kmalu pogajanja
Z ministrstva za zdravje odgovarjajo, da so za ureditev razmer na primarni ravni sprejeli številne ukrepe. “Zdravniki z odobreno specializacijo iz družinske medicine v letih 2021 in 2022 so upravičeni do 20-odstotnega dodatka, povečali smo število razpisnih mest za specializacijo iz družinske medicine in število vpisnih mest za obe medicinski fakulteti,” naštevajo. Izpostavljajo še “poseben vladni projekt, s katerim nagrajujemo time družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev, ki imajo opredeljenih več zavarovancev, kot je meja, pri kateri lahko odklanjajo nove opredelitve, to je 1.895 glavarinskih količnikov. Bolj obremenjeni zdravstveni delavci bodo tako nagrajeni za več opravljenega dela. S tem vzpostavljamo podlago, da bo nagrada dejansko prišla do tistih zaposlenih, ki so bolj obremenjeni.”
Glede plačnih razredov pa so na Ministrstvu za zdravje aprila lani “sprejeli odločitev o vsebinski prenovi Navodil o ugotavljanju razlogov za uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred, ki je za največ pet razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta po 19. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.” Dodajajo, da soglasje, ki ga omenjajo mladi zdravniki, “ni in ne more biti nagrada za dobro delo zaposlenega, saj za to obstaja institut plačila za delovno uspešnost in možnost rednega napredovanja.”
Na ministrstvu pripravljajo tudi izhodišča za pogajanja o zdravniških plačah. “V naslednjih dneh jih želimo pripraviti do te mere, da jih lahko sprejme vlada in da na uradna pogajanja lahko povabimo predstavnike sindikatov, tudi mlade zdravnike. Praviloma v naslednjih dneh bodo torej izhodišča pripravljena. Ko bodo sprejeta na vladi, pa bomo začeli tudi s pogajanji.”
Po podatkih Eurostata iz leta 2016 je imela Slovenija 68 družinskih zdravnikov na 100.000 prebivalcev, kar nas je uvrstilo na 24. mesto med 29 evropskimi državami. Prvouvrščene države so bile Portugalska (253 na 100.000 prebivalcev), Irska (179 na 100.000 prebivalcev) in Avstrija (159 na 100.000 prebivalcev).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje