Menu Item
Zaradi premika ure na poletni čas imajo nekateri ljudje lahko tudi povsem fizične težave. Kaj o tem pravi ameriška nevrologinja?
V noči na nedeljo bomo uro pomaknili za eno uro naprej in prešli na poletni čas, spali bomo tako eno uro manj.
Že leta v tem času na družbenih omrežjih in drugih medijih tečejo razprave, ali je to smiselno in ali premiki ure dvakrat letno vplivajo na naše počutje in zdravje. Kot pri vseh stvareh so tudi pri teh mnenja ljudi bolj ali manj goreče razdeljena.
Poslanci Evropskega parlamenta so sicer že leta 2019 izglasovali, naj Evropska unija preneha premikati ure in naj se države odločijo, kateri čas bodo obdržale. Dokler odločitve držav ne bo, pa naj premikanje ur teče tako, kot je do takrat – se pravi, zadnjo nedeljo v marcu in zadnjo v oktobru. Očitno EU na tem področju še ni našla skupne rešitve, zato kazalce premikamo tudi letos, pet let po odločitvi.
Tudi v ZDA premikajo kazalce. Letos so to naredili pred Evropo, že 10. marca, tudi tam pa so mnenja o upravičenosti, prednostih in slabostih tega početja različna. Približno tretjina Američanov pravi, da se sprememb časa, ki se zgodijo dvakrat na leto, ne veseli. Skoraj dve tretjini vprašanih bi jih radi popolnoma odpravili, medtem ko jih 17 odstotkov o tem ni prepričanih, 21 odstotkov pa bi jih še naprej premikalo ure naprej in nazaj, je v prispevku za portal Live Science zapisala Beth Ann Mallow, profesorica nevrologije in pediatrije na ameriški univerzi Vanderbilt. V članku se je posvetila predvsem posledicam, ki jih premik ure povzroči našim telesom.
Jutranja svetloba je bistvenega pomena za naravni ritem telesa
Kot profesorica nevrologije in pediatrije ter direktorica oddelka za spanje pri Univerzitetnem medicinskem centru Vanderbilt je Mallow več kot pet let preučevala prednosti in slabosti premikanja ur.
“Tako meni kot številnim kolegom je postalo jasno, da prehod na poletni čas vsako pomlad vpliva na zdravje takoj po menjavi ure in tudi skoraj osem mesecev, ko še uporabljamo poletni čas,” je zapisala v članku. Premika časa – pomladni in jesenski – nista enakovredna, piše nevrologinja. Standardni čas (pri nas je to zimski) se najbolj približa naravnemu ritmu, ko je sonce neposredno nad glavo opoldne ali blizu opoldneva. Nasprotno pa je med poletnim časom od konca marca do konca oktobra naravna svetloba prisotna zjutraj eno uro manj, zvečer pa uro več.
Jutranja svetloba je bistvenega pomena za vzpostavitev naravnega ritma telesa: prebuja nas in izboljšuje budnost. Izboljša tudi razpoloženje. Čeprav natančni razlogi, zakaj nas svetloba aktivira in izboljšuje naše razpoloženje, še niso znani, je to morda posledica vpliva svetlobe na povečanje ravni kortizola, hormona, ki uravnava odziv na stres, ali vpliva svetlobe na amigdalo, del možganov, ki je povezan s čustvi.
Poletni čas je za marsikoga prijeten, a ima svojo ceno
Kot piše Mallow, številni dokazi govorijo v prid sprejetju stalnega standardnega (torej zimskega) časa po vsej državi. Zato je tudi Ameriško zdravniško združenje nedavno pozvalo k uvedbi stalnega standardnega časa.
Prednost poletnega časa sicer je, da zagotavlja dodatno uro svetlobe pozno popoldne ali zvečer za šport, nakupovanje ali preživljanje časa na prostem. Vendar ima skoraj osem mesecev dolga izpostavljenost svetlobi do poznega večera med poletnim časom svojo ceno. Zaradi daljše večerne svetlobe se v možganih počasneje sprošča melatonin, hormon, ki spodbuja zaspanost, kar moti spanje in povzroča, da na splošno spimo manj.
To je še posebej pomembno za mladostnike. Zaradi pubertete se melatonin sprošča pozneje ponoči, kar pomeni, da se pri najstnikih že tako pozen naravni signal, ki jim pomaga zaspati, še zakasni, zato so mladostniki še posebej dovzetni za težave s spanjem zaradi podaljšane večerne svetlobe.
Pomladni premik časa lahko pomeni tudi večje tveganje za srčni napad
Slab vpliv prehajanja na poletni čas potrjuje tudi več raziskav.
Ena od njih, objavljena junija 2019 v publikaciji Journal of Biological Rhytms, navaja, da prvi dnevi po nenadnem prehodu na poletni čas spomladi povzročijo akutne učinke, vključno s krajšim trajanjem spanja, slabšo učinkovitostjo in slabšim zdravjem. Raziskava pa navaja tudi druge raziskave, ki trdijo, da je v tem času v primerjavi z drugimi tedni več srčnih napadov in tudi več prometnih nesreč. O večjem tveganju za srčni infarkt v treh dneh po prehodu na poletni čas pa govori tudi raziskava, objavljena oktobra lani v priznani zdravstveni reviji Lancet.
Kriva je lahko tudi “cirkadiana neusklajenost”
Sicer pa znanstveniki menijo tudi, da zdravstvene težave niso izključno posledica pomladnega skoka v poletni čas.
Lahko so tudi posledica kombinacije kroničnega pomanjkanja spanja in “cirkadiane neusklajenosti”. Cirkadiana neusklajenost pomeni neskladje med našimi biološkimi ritmi in zunanjim svetom; povedano drugače, gre za neusklajenost, ki se zgodi, ker je čas naših vsakodnevnih aktivnosti (delo, šola, spanje) odvisen od ure v dnevu, ne pa od vzhoda in zahoda sonca. Primer: večino leta hodimo spat ob istem času, ker ob istem času v dnevu začenjamo tudi delati ali gremo v šolo. S preskokom v poletni čas, ko ure ostajajo iste, čas vzhoda in zahoda sonca pa se spremeni, pa ta neusklajenost postane nenadna in velika.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje