Menu Item
Informacijski pooblaščenec v poročilu za leto 2022 ugotavlja, da so se lani zgodili pomembni koraki v smeri krepitve ravni varstva ustavnih pravic, saj je državni zbor sprejel nov zakon o varstvu osebnih podatkov, začel pa se je tudi zakonodajni postopek za ratifikacijo konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov.
Informacijski pooblaščenec je državni zbor (DZ) posredoval poročilo za leto 2022. Kot je v njem povzela informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, je lani odmevala zlasti odločitev ustavnega sodišča, v kateri je to ugotovilo neustavnost vladnih odlokov o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogoja PCT in potrdilo, da je vsako poseganje v pravico do varstva osebnih podatkov dopustno le na podlagi zakona.
Na področju varstva podatkov so lani prejeli 1.030 prijav kršitev in 160 pritožb v zvezi z uveljavljanjem pravic posameznikov. “Pri obravnavi teh pritožb znova ugotavljamo, da je odzivnost upravljavcev pogosto neustrezna, in da se marsikdo ne zaveda obveznosti, ki izhajajo iz ustavne pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, v nekaterih primerih pa je pomanjkljiva tudi zakonska ureditev glede dopustnosti omejitev pravic posameznikov in pooblastil organov za množično obdelavo podatkov,” so zapisali in spomnili, da je zato informacijski pooblaščenec lani vložil zahtevo za presojo ustavnosti zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
Ker se je nov zakon o varstvu osebnih podatkov uveljavil konec letošnjega januarja, informacijski pooblaščenec lani zavezancem ni mogel izrekati sankcij za kršitve splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. “Praksa bo pokazala, ali je pristop, ki ga je zakonodajalec izbral za umestitev upravnih glob iz splošne uredbe v slovenski pravni red, zakonsko vzdržen,” so zapisali pri pooblaščencu.
Na področju inšpekcijskega nadzora se je po njihovem pokazalo, kako nujno je transparentno obveščanje o obdelavah. Najbolj množične prijave so bile namreč povezane z vprašanji neustrezne seznanjenosti posameznikov s pravno podlago za obdelavo. Informacijski pooblaščenec je lani prejel tudi 12 obvestil o kršitvah podatkov o pacientih. Na področju varstva osebnih podatkov lani po teh navedbah ni mogoče spregledati zakonodajnih postopkov na ravni EU, povezanih z razvojem tehnologij. Evropski odbor za varstvo podatkov je sprejel pet zavezujočih odločitev glede podjetij, ki izvajajo čezmejno obdelavo podatkov, med drugim v zadevah proti podjetju Meta.
V postopku nadzora, ki je zadeval obdelavo osebnih podatkov otrok s strani omrežja Instagram, je irski nadzorni organ po postopku pred evropskim odborom izrekel doslej najvišja upravno sankcijo v višini 405 milijonov evrov in s tem v praksi potrdil posebej visoke zahteve glede varovanja podatkov otrok. V postopkih glede kršitev pri obdelavi osebnih podatkov so Facebooku izrekli globo v višini 210 milijonov evrov, Instagramu pa 180 milijonov evrov, so spomnili.
Informacijski pooblaščenec vsako leto posveča več aktivnosti sodelovanju s tem evropskim odborom. “Statistični podatki kažejo, da nov instrument formalnega sodelovanja v inšpekcijskih postopkih kaže rezultate, saj je bilo v letu 2022 izrečenih več kot 1.400 upravnih sankcij po splošni uredbi, v okviru čezmejnih postopkov Vse na enem mestu pa je bilo izdanih več kot 700 odločitev nadzornih organov v EU. Informacijski pooblaščenec je sodeloval v 368 postopkih čezmejnega sodelovanja, kar pomeni 70-odstotno povečanje glede na leto 2021,” so ponazorili.
Na področju učinkovitosti dostopa do informacij javnega značaja analiza podatkov za lani po njihovih navedbah kaže, da je možnosti za izboljšave prakse transparentnosti državnih institucij še veliko. Informacijski pooblaščenec je obravnaval 696 pritožbenih zadev, potem ko jih je v letu 2021 639. Lani se je povečalo število pritožb zoper zavrnilne odločbe, medtem ko je raven števila pritožb zoper molk organov (241) primerljiva z letom 2021 (244).
Kot so navedli pri informacijskem pooblaščencu, so lani prejeli največ pritožb zoper državne organe (283), spodbuden pa je po njihovih navedbah podatek, da se je število pritožb zoper zavrnilne odločitve kot zaradi molka organa v medletni primerjavi zmanjšalo za 16 odstotkov. Medtem gre povečanje števila pritožb zoper občine po njihovem pripisati času lokalnih volitev.
Lani se je zmanjšalo število pritožb zoper poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, precej pa se je povečalo število pritožb zoper druge kategorije zavezancev, zlasti zoper javne zavode in druge osebe javnega prava. Informacijski pooblaščenec zato ministrstvo za javno upravo poziva, da tem zavezancem, ki se s tovrstnimi zahtevami srečujejo redkeje, nameni več pozornosti.
S ciljem krepitve poznavanja svoje prakse je informacijski pooblaščenec lani podal 275 pisnih odgovorov na zaprosila zavezancev, odgovoril pa je tudi na 838 zaprosil v okviru telefonskega dežurstva. Informacijski pooblaščenec je ob tem lani svetoval 2.341 posameznikom in pravnim osebam, in sicer je izdal 876 pisnih mnenj ter prek telefona svetoval 1.465 zavezancem in posameznikom. Izvedel je tudi 53 predavanj pro bono, so še navedli.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
