V studiu N1 smo soočili predstavnike strank Vesna - zelena stranka, Naša dežela, Piratska stranka in Povežimo Slovenijo.

Na N1 se nadaljujejo predvolilna soočenja, ki jih boste lahko pri nas spremljali vse do dneva odločitve, 24. aprila. Danes smo v studiu pozdravili predstavnike štirih strank, z nami so bili Aleksandra Pivec, predsednica Naše dežele, Uroš Macerl, sopredsednik Vesne – zelene stranke, Gorazd Knific, podpredsednik Piratske stranke, in Marko Balažic, uradni govorec gibanja Povežimo Slovenijo.

Z njimi smo se pogovarjali o ceni goriv, energetski krizi, jedrski energiji, zeleni politiki in o programskih razlikah med njimi.

V uvodu so se sogovorniki dotaknili rekordnih cen goriv. Po mnenju Pivec bi država morala regulirati cene goriv. Ključno je, da sledimo enotnosti evropske odločitve, “zato je treba počakati, kako bo EU sprejela odločitve, a v vmesnem času je treba poiskati alternativne kratkoročne rešitve”, je povedala. O energetski krizi je dejala, da bi Slovenija morala bolj izrabiti sončne vire. “Smo tudi tretja najbolj gozdnata država. Ne govorim o rabi lesa, ampak biomasi, tudi postavitvi malih hidroelektrarn. Potrebujemo namreč stabilna omrežja, a na obnovljive vire se Slovenija ne more popolnoma zanesti,” meni.

Gorazd Knific pravi, da bi država morala zmanjšati trošarine. “Država bi lahko kadarkoli prepolovila ceno energentov, če bi ji bilo to v interesu. Z Unijo se lahko dogovarja samo o kompenzaciji takih ukrepov,” je povedal. Meni, da smo danes v krizi odvisnosti od fosilnih goriv. “Prihodnost je v obnovljivih virih. Slovenija ne bo nikoli neodvisna država, moramo se naslanjati na dva kriterija: rednost dobave in rednost cene,” meni podpredsednik Piratske stranke.

Tudi Macerl je mnenja, da mora država regulirati ceno goriv. “Če tega ne bo storila, se bo kazalo v inflaciji povišanja cen. Bolje blažiti prej. A je treba počakati na skupne odločitve EU.” Meni, da ima Slovenija najboljše možnosti za obnovljive vire, “imamo največ streh na prebivalca v Evropi in najslabši izkoristek na tem področju”, zato je po njegovem mnenju nujno, da več poudarka namenimo obnovljivim virom.

Balažic iz Povežimo Slovenijo medtem ocenjuje, da se cene ne dvigujejo zaradi regulacije in deregulacije, ampak zaradi ukrajinske krize. “Gre za začasno stanje. Na ravni EU moramo odreagirati skupaj, da drugim damo vedeti, kaj je demokratično in kaj ni demokratično.” Meni, da dosedanja evropska politika ne deluje, zato moramo graditi naprej.”

V Naši deželi menijo, da brez drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem Slovenija ne bo postala neodvisna država. “Najprej smo za obnovljive vire, a tudi gradnja drugega bloka je nujna,” meni Pivec. V Vesni pa gradnji drugega bloka nasprotujejo. “Tega bloka ne bo še v naslednjih 20 letih, mi energijo potrebujemo zdaj,” ocenjujejo. “Gre za nevarno energijo, preveč energije je nakopičene na eni točki, situacija v Ukrajini je pokazala, da jedrska energija ogroža na milijone ljudi,” meni Uroš Macerl.

“Če se držimo jedrske energije, smo bistveno bolj neodvisni, če se držimo obnovljivih virov, pa prihaja tehnologija iz tujine. Kar 45 odstotkov komponent prihaja iz Kitajske, poleg tega je moralno etično sporno, da jih izdelujejo Ujguri v koncentracijskih taboriščih, surovine pa prihajajo iz Afrike, kjer ljudje delajo v nečloveških pogojih,” meni Gorazd Knific in doda, da so obnovljivi energetski viri nestabilni. “Za individualno uporabo, za gospodinjstva, so obnovljivi viri dobri, a za celotni sistem podatki in dejstva govorijo drugače, še pove podpredsednik Piratske stranke.

Kako bi rešili težave s hrano zaradi ukrajinske krize?

Rusija in Ukrajina skupaj izvozita 29 odstotkov žita na svetu, vojna pa bo oziroma že vpliva na cene hrane. Aleksandro Pivec zato skrbi nizka raven samooskrbe. “Slovenija je skoraj v celoti odvisna od uvoza prehrane. Razen na področju prireje mesa,” je povedala. Po njenem mnenju je nujno izboljšanje odnosa do kmetijstva. “Zelo mačehovsko se obnašamo do kmetijskih zemljišč, kjer prednost dajemo izgradnji v namene gospodarstva, potreb lokalnih skupnosti. Moramo se zavedati, da smo s kmetijskimi zemljišči močno omejeni, zato je z ravninskih delov Slovenijo umakniti živinorejo v višje dele.” Rastlinsko pridelavo pa nadgraditi s sodobnimi tehnologijami, z gradnjo rastlinjakov, uporabe geotermalne vode. 

Gorazd Knific dodaja, da je hrana postala dobrina. “Količina pridelane hrane ne vpliva na samooskrbo, mi smo absolutno za samooskrbo, a bojim se, da Slovenija ne more pridelati toliko hrane, da bi zagotovila svoje potrebe,” pravi Knific, ki rešitev vidi med prerazporeditvijo zavržene hrane. Z njim se strinja tudi Macerl. “Mi pozidamo vse, kar se da, odnos politike do kmetijskih zemljišč je katastrofalen,” je dejal. Tudi sopredsednik Vesne glede težav s hrano vidi podobne rešitve kot predsednica Naše dežele.

Z njimi se strinja tudi Marko Balažic: “Samooskrba je tista, na kateri moramo delati. Izboljšati moramo položaj kmeta, tudi s statusom, pa da se bodo lahko s kmetijstvom ukvarjali tudi kot dodatno dejavnostjo,” je ocenil.

Podkast: oddajo lahko tudi poslušate