Menu ItemSlovenske skakalke in skakalci so bili na olimpijskih igrah v Pekingu zelo uspešni. Začeli in končali so s kolajno. "Vsi dobri rezultati in pa ekipni duh, ki ga kažemo, vsekakor pozitivno vplivala na popularnost," je recept za uspehe in vse večjo popularnost ženskih skokov dejala zlata Urša Bogataj. Tudi Nika Križnar, dobitnica bronastega odličja, prikimava in dodaja, da ekipni duh igra posebno vlogo v slovenski ekipi.
Slovenija je na olimpijskih igrah v Pekingu potrdila status skakalne velesile. Je edina država, ki je imela pred začetkom iger tako v moški kot ženski konkurenci širok krog favoritov za medalje na prav vseh skakalnih tekmah, slovenski favoriti pa so pričakovanja javnosti tudi potrdili – skakalne tekme v Pekingu so se za Slovenijo začele in končale s kolajno.
Slovenska moška skakalna ekipa je zgodaj popoldan osvojila srebrno kolajno in tako uspešno zaokrožili zelo uspešne igre za skakalke in skakalce.
“Sem si vzela čas in si pogledala prvo serijo. Nato pa sem morala sem v studio, sem pa poslušala po radiu,” je na uvodu dejala bronasta s posamične tekme Nika Križnar.
Razmere na moški ekipni tekmi so bile zelo zahtevne. Menjavala se je smer vetra, občutek mraza pa je bil – 25 stopinj Celzija.
“Zelo se me menjaval veter. Vse skupaj se je poklopil. Nekateri so ob slabem vetru dobro skočili, nekateri pa so ob dobrih pogojih naredili kakšno manjšo napako,” je o razmerah dejala Križnar.
Pred tekmo sta se za zadnje mesto v ekipi borila Cene Prevc in Anže Lanišek, uspešnejši pa je bil prvi. Pred tekmo je Prevc dejal, da mu je zelo hudo, ker je mogel premagati prijatelja.
“Ni lahko. Pet fantov je potovalo na igre, na ekipni tekmi pa lahko nastopijo le štirje. Pred tekmo je treba na sestanku določiti pravila, kako se bo uvrščalo v tekmo. Upoštevali so skoke s treningov. Anže je nato bil najbolj glasen navijač,” meni Križar.
Bogataj je dodala, da je možno iz vsake takšne izkušnje povleči kaj pozitivnega.
Ženski skoki so že pred olimpijskimi igrami, kjer je Bogataj osvojila zlato kolajno, Križnar pa bronasto, nato pa sta bili zlati še v mešani ekipi, vse bolj popularni in imajo tudi vse več privržencev.
“Zelo se je spremenilo. Od tehnike do opreme. Se je naredil velik korak naprej. Tudi več je konkurence. Po lanski sezoni, ko sem osvojila velik kristalni globus, se je popularno ženskih skokov zelo dvignila,” je o razvoju ženskih skokov dejala Križnar.
Kmalu tudi na letalnicah?
Dekleta za zdaj skačejo na manjših skakalnicah, medtem ko za njihove polete na letalnicah še vedno gori rdeča luč. Si tudi slovenski dobitnici olimpijskih kolajn želita preleteti magično mejo 200 metrov?
“Ja, seveda. Že zdaj imam rekord in seveda bi ga rada imela še naprej. Eden od mojih ciljev je skočiti dlje od mojega fanta, ki ima rekord pri 217,5 metra,” o letalnicah in dolgih poletih pravi Križnar, ki je lastnica najdaljšega ženskega skoka. Konec januarja je v nemškem Willingenu skočila 151 metrov. Meni, da so vsaj najboljše sposobne skakati na na takšnih napravah.
Bogataj, ki je sicer dejala, da so to bile zanjo verjetno zadnje olimpijske igre, bi prav tako z veseljem preletela magično mejo 200 metrov.
Odgovorni so za zdaj še niso odločili, da bi tudi dekleta spustili na letalnice.
Prvi Slovenec, ki je dobil medaljo na olimpijskih igrah Matjaž Debeljak meni, da bo treba še kakšno leto počakati, preden bodo tudi dekleta začele skakati na letalnicah.
“Za zdaj je še premalo deklet, ki so sposobne skakati na tako velikih skakalnicah,” meni Debeljak, ki je olimpijsko medaljo osvojil leta 1988.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!