Menu ItemZakaj Slovenke in Slovenci vedno stopimo skupaj, ko je treba pomagati drugim, ko je treba pomagati sebi, pa to ni tako zelo samoumevno? December je sicer čas, ko so nekateri lepi trenutki še lepši, toda nekatere stiske še globlje. Kako jih s pomočjo poslušalcev pomagata reševati dve najbolj znani radijski postaji pri nas, kakšne zgodbe ob tem spoznata, kako je na stiske ljudi vplivala ta nadležna pandemija?
V oddaji N1 STUDIO sta bila danes z nami Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202, in Denis Avdić, voditelj z Radia 1.
Na Radiu 1 jutri začenjajo sedmi dobrodelni maraton. Avdić bo skupaj z Jano Morelj in Miho Deželakom v etru neprekinjeno 28 ur. Tudi na Valu 202 že leta pripravljajo dobrodelne akcije. Najbolj znan je zagotovo projekt Botrstvo, ki letos praznuje že deset let.
“Upam, da bo letošnji maraton uspešen. Ne glede na to, koliko zberemo, je dovolj, saj vsi, ki prispevamo k temu, damo vse od sebe. Je pa res, da je od leta 2015 ta znesek vsako leto višji,” je povedal Avdić. “Nimamo pojma, kaj se bo zgodilo, saj je vsak gost presenečenje. Mi imamo v teh 28 urah več kot 100 gostov, na kar se ne moreš pripraviti. Kdorkoli pride, se z njim ukvarjamo,” pa je izdal o poteku maratona.
Zgodb slišijo nešteto – o ljudeh, ki so ostali brez služb, otrocih, ki so ostali brez staršev, pa o tistih, ki potrebujejo zdravstvene storitve.
“V glavi mi pogosto ostanejo pozitivne zgodbe. Otroci, ki se iz hudih stisk izkopljejo s pomočjo botrstva in pomoči drugih ljudi, potem pa sami začnejo pomagati drugim. Torej zgodbe s pozitivnim koncem, z neko voljo in upanjem, ki očitno ždi v populaciji,” pa je odgovorni urednik Vala 202 povedal, kaj po dobrodelnih projektih najbolj ostaja njemu.
Največkrat znane športnike za pomoč pokličejo sami, srečo imajo, da je del Vala 202 tudi športno uredništvo, ki ima številne povezave s športniki. Po praktično vsaki dražbi si rečejo, da je “ta pa res zadnja” zaradi vsega, kar to s sabo prinese. Pa tudi zato, ker si težko predstavljajo, da bi dobili še boljše predmete. “Pa smo prišli do rdeče majice z La Vuelte in rumene majice s Toura, potem pa so slovenski košarkarji skoraj prišli do kolajne na olimpijskih igrah. V tem trenutku smo rekli, da smo z dražbami opravili, ampak zgodovina nas uči drugače.”
“Ljudje, ki so v groznih okoliščinah, so zelo močni”
V času gospodarske krize so bile stiske drugačne, zgodbe so bile še bolj eksistencialno ogrožajoče. “Danes ne manjka duševnih težav, tega, da otroci zaradi družinskega pomanjkanja niso vključeni v enakovredno družbeno življenje. Ko otroci te opore doma nimajo, lahko Botrstvo priskoči na pomoč,” je dodal Jemec.
“Ljudje, ki se znajdejo v groznih okoliščinah, so zelo močni. Buldožerji so. Nosijo veliko breme, ampak kar rinejo in rinejo,” poudarja Avdić. “Ne gre za nekoga, ki se mu ne da, ki noče … Enostavno v nekem obdobju življenja padeš na neko točko, in tem ljudem je treba dati malo zagona, ne veliko. Pa bodo potem sami. Gospa je rekla, da ji je umrl mož in da bi morala obnoviti hišo, streho in okna, ampak da je slišala že hujše zgodbe. Pa je tudi sama poslala SMS-sporočilo in donirala. V takih trenutkih ne najdeš primernih besed in ne veš, kako bi nadaljeval pogovor.”
Da ima radio to možnost, da ljudi poveže s tistimi, ki so pripravljeni pomagati, je njegova največja moč. “Ko deliš težavo, se nekdo takoj javi, pokliče,” je mrežo ljudi, ki jo lahko doseže radijska postaja, opisal Avdić.
Utrip družbe se je drastično spremenil
O tem, da so se časi spremenili in da smo veliko bolj razdeljeni kot poprej, opažata oba gosta. Radio je namreč interaktiven medij, in tisti, ki delajo tam, hitro zaznajo utrip družbe.
“Ne izogibamo se aktualnim temam, tudi če se ukrepi spreminjajo iz tvita v tvit. Ampak še vedno smo v prvi vrsti medij, ki želi zagotoviti zabavo,” je povedal voditelj z Radia 1. Na Valu 202 se medtem trudijo analizirati, kako smo prišli do točke, na kateri smo. “Ne želimo državljanov odrešiti njihovega dela odgovornosti, ampak vseeno se je treba preizpraševati, kako smo pristali tukaj. /…/ Še vedno je pomembno iti med ljudi in dobiti informacije od njih.”
“Mislim, da smo bitja, ki se večkrat ne odločamo racionalno. Če bi se, bi večkrat sprejemali drugačne odločitve. Vse, kar se je zgostilo v času epidemije, je skupek številnih dezinformacij in jeze, ki izvira s številnih področij,” meni Jemec.
Medtem Avdić pravi, da je prepričan, da znamo stopiti skupaj. “Vse, kar so nam rekli, naj naredimo, smo naredili. V širokem loku smo se izogibali drug drugemu, sedeli smo doma in gledali televizijo. In videli ljudi, ki hodijo ob Kolpi brez mask, ljudi, ki so jim odprli gostilno ter so tam jedli in pili. Mi pa smo se na njivah izogibali drug drugemu. Slab zgled smo imeli.”
Želja obeh gostov za leto 2022 pa je: želimo si odraslo novo leto, da bi z nami komunicirali, kot da smo odrasli ljudje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje