Menu ItemPiran bo naslednja dva tedna kulisa akcijskega trilerja Our man from Jersey (Naš človek iz Jerseyja, op. a.) v produkciji Netflixa. V starem mestnem jedru so tako že zvezdniki Halle Berry, Mark Wahlberg in J. K. Simmons. Snemanje prizorov se je začelo danes.
V mestu zato velja poseben prometni režim, tudi prebivalci mesta do svojih domov občasno ne bodo mogli. Kako je videti snemanje, kaj bo od tega imela Slovenija, bodo tudi pri nas vse pogosteje prisotne snemalne ekipe in hollywoodski zvezdniki, kot je to na Hrvaškem? O tem in drugih vprašanjih v tokratni oddaji N1 STUDIO z direktorico Slovenskega filmskega centra (SFC) Natašo Bučar ter nagrajenim režiserjem in scenaristom ter predsednikom Društva slovenskih režiserjev in režiserk Matevžem Luzarjem.
Novinarka Manca Turk, ki se je v živo oglasila iz Pirana, je povedala, da je težko dobiti kakršnekoli informacije o poteku snemanja, saj so vsi, ki so vključeni v ta proces, podpisali izjave o nerazkrivanju informacij. Tudi dostop do prizorišča snemanja je po njenih besedah onemogočen. Bučar je povedala, da so tovrstni logistični ukrepi pri snemanju filmov običajni, še posebej izraziti pa, ko gre za tako veliko in finančno zajetno produkcijo. “Gre za zelo velike finančne investicije v neke vsebine, ki računajo tudi na velike prihodke v prihodnje. Zato se poskuša ohraniti čim več informacij zavarovanih, da je vznemirjenje ob premieri večje,” je dejala.
Omenjeni projekt se v Sloveniji snema samo v določenem delu, po pričakovanjih pa bo v tem delu poraba višja od 10 milijonov evrov, je še dodala. Gre za največji tovrstni projekt v Sloveniji doslej. “V SFC si že od uvedbe promocije tega ukrepa (ukrepa povračila sredstev za investicije na tem področju, op. a.) iz leta 2017 prizadevamo, da pride tudi Slovenija na zemljevid tistih držav, ki privlečejo velikanske projekte in zvezdnike,” je poudarila Bučar. Po njenih besedah je epidemija covida sicer nekoliko zavrla načrte, a je leto 2022 prelomno, saj gre pri omenjenem filmu, ki se trenutno snema v Piranu, za največji tovrstni projekt doslej.
Na vprašanje, kako ustvarjalci iščejo lokacije za snemanja po svetu, je Luzar odgovoril, da so v to primarno vključeni izvirni avtorji, ki snujejo zgodbo, torej producenti, režiserji in scenografi. Ti najprej kontaktirajo z različnimi lokacijami, odločitev pa sprejmejo po ogledu lokacij. “Je pa zelo odvisno od tega, ali je država sprejela tovrstne ukrepe ali ne. Na ta način namreč funkcionira snemanje filmov tako po Evropi kot v ZDA in v drugih delih sveta,” je še dejal Luzar. “Predvsem gre za voljo države, da razume tovrstne ukrepe. Na Hrvaškem so ta ukrep dobili deset let prej kot Slovenija, zato je bilo tovrstnih snemanj tam več. Prednost Slovenije je v tem, da je geografsko zelo raznolika in da se tudi zelo dobro dopolnjuje s Hrvaško, navsezadnje pa tudi s Srbijo in Češko.”
“Najobsežnejša finančna vlaganja”
Bučar je opozorila, da sta filmska in avdiovizualna industrija danes med najhitreje rastočimi, gre za najobsežnejša finančna vlaganja na svetu. “Evropa se zaveda, da velik del tega denarja prihaja od ameriških produkcij in produkcij iz Združenega kraljestva. Vse države se trudijo privleči na svoje lokacije čim več teh projektov. Hrvaška se je tega zavedala že deset let pred nami,” je poudarila.
“Ta produkcija ima ekskluzivo, ki je večina produkcij, ki so se doslej snemale denimo na Hrvaškem, niso imele: Piran bo namreč tudi realna lokacija v filmu,” je povedala Bučar. Drugače je bilo, denimo, v primeru snemanja prizorov za film Mamma mia 2 na Visu ali pri snemanju filma Neskončna nevihta na Krvavcu. V slednjem so bili prizori s Krvavca uporabljeni za prikaz dogajanja v Apalačih.
Na vprašanje, do kakšnega povračila bodo tokrat upravičeni ustvarjalci filma, je Bučar odgovorila, da slovenska zakonodaja predpisuje možnost 25-odstotnega povračila. Po njeni oceni gre za konkurenčno povračilo, a še zdaleč ne največje. Nekatere evropske države ponujajo celo 40-odstotno povračilo, saj se zavedajo, da je film tisti posel, ki 40 odstotkov vsega denarja pusti v državni blagajni. “Naša študija je pokazala, da je bilo v letu 2019 v Sloveniji 200 milijonov evrov vlaganj na področju avdiovizualnega sektorja, kar vključuje film, reklame, serije … Izračunano je bilo, da je 40 odstotkov tega denarja ostalo v državni blagajni.” Kot je pojasnila, je šlo večinoma za DDV pa tudi ostale prispevke. “Izračunana multiplikativnost je 1,8,” je dodal Luzar. “Za vsak evro, ki ga vložimo v slovensko ali tuje avdiovizualno delo (posneto v Sloveniji, op. a.), se vrne 80 odstotkov,” je pojasnil. Dober primer tega so učinki, ki jih je na širšo dubrovniško regijo imelo snemanje filma Gospodar prstanov. Analiza zagrebške ekonomske fakultete je po njegovih besedah pokazala, da je bil ta učinek v finančnem smislu 90 milijonov evrov.
Luzar je dodal, da ne gre zgolj za trženje lokacij, ampak tudi za promoviranje slovenske filmske stroke. Pri vseh teh tujih projektih redno sodelujejo tudi slovenski scenografi. Gre torej tudi za krepitev slovenskega filmskega sektorja, je poudaril.
Kaj pa slovenski film?
Na vprašanje, kakšno vlogo je SFC odigral pri zadnji tuji produkciji v Piranu, je Bučar odgovorila, da je SFC institucija, ki med drugim skrbi za promocijo Slovenije kot filmske lokacije, ki vzpostavlja stike s producenti, predstavlja Slovenijo na sejmih … “To gre postopoma. Najprej pridejo z manjšimi projekti, da vidijo, ali imamo ekipe, ki znajo to delati, ali imamo delujočo davčno politiko, ali imamo plačevanje računov, zanesljive ljudi … Vse to se gradi od majhnih projektov. Ta projekt pa je dokaz, da smo bili uspešni, da smo zgradili zaupanje,” je ocenila Bučar. Poudarila je, da bo v prihodnje zelo pomembno zagotavljati stabilna finančna sredstva za ta namen, s čimer se bo ohranil tudi dober glas Slovenije v filmskem svetu.
Luzar je ob tem opozoril, da so slovenski producenti v odnosu do tujih v Sloveniji v slabšem položaju, saj po zakonu ne morejo uveljavljati morebitnih zasebnih investicij za povračilo stroškov, medtem ko tuji lahko.
Luzar je še poudaril, da je slovenski film močno “podfinanciran”. “Glede na zavezo trenutne vlade v koalicijski pogodbi, da se bo rešilo financiranje slovenskega filma in tudi zakonskih okvirov, je pričakovanje stroke veliko. Želimo si, da bi se uresničile napovedi, da se poveča financiranje slovenskega filma na 11 milijonov. Če imamo ukrepe, ki bogatijo turizem, gospodarstvo in kulturo, ne smemo pozabiti na slovenski film. Ukrepi za tuje produkcije morajo biti sorazmerni tudi za slovensko kinematografijo. Samo tako se lahko avdiovizualna industrija razvija,” je dejal. Ocenil je, da posluh na ministrstvu je, sprašuje pa se, ali je dovolj velik. “Če ne bomo dvignili financiranja, se tudi slovenski talent ne bo mogel razvijati.” Podobno je povedala tudi Bučar. Po njenih besedah ima slovenska filmska industrija vse, kar potrebuje za produkcijo kakovostnih filmov, nima pa sredstev, da bi to izpeljala. Tudi ona pričakuje, da bo nova vlada razumela pomen filma kot umetnosti in tudi kot sodobne gospodarske panoge s številnimi multiplikativnimi učinki.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje