Od prejšnjega tedna so dela arhitekta Jožeta Plečnika v prestolnici uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. V oddaji N1 STUDIO je bil s kustosinjo Plečnikove hiše Ano Porok govor o tem, kaj obiskovalce zanima o našem največjem arhitektu, z umetnostnim zgodovinarjem Petrom Krečičem pa med drugim, kaj pomeni uvrstitev na seznam in kako je Plečnik oblikoval po meri človeka.

Ljubljana je živi spomenik Plečnikovega dela. Prenova takrat provincialnega mesta v sodobno prestolnico, s katero se Slovenija ponaša še danes, je bila zaupana Jožetu Plečniku. Način, kako se je lotil obnove in zasnoval takrat novo mesto, pa kaže, kako velik vizionar je bil.

O Plečnikovem ustvarjanju po meri človeka, uvrstitvi njegovih del na Unescov seznam svetovne dediščine, pa Katedrali svobode in Bežigrajskem stadionu v oddaji N1 STUDIO. Gosta sta bila dolgoletna kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok in umetnostni zgodovinar dr. Peter Krečič, eden največjih poznavalcev arhitektovega ustvarjanja.

“Izjemno smo se razveselili uvrstitve na seznam, saj gre za skoraj desetletno delo širše delovne skupine, ki je združevala strokovnjake z različnih področjih. Po nekaj zapletih se je vse uspešno končalo. Plečnik se uvršča med ikone 20. stoletja, vpisana so na primer še dela Franka Lloyda Wrighta in Francoza  Le Corbusierja,” je povedala kustosinja Ana Porok.

“To kulturno zlato medaljo bi lahko primerjali z Nobelovo nagrado v znanosti. To je nekaj najvišjega, kar lahko nacija v kulturi doseže. Gre za vpise najpomembnejših spomenikov zgodovine, podeljevanje tega priznanja pa seže tudi v sodobnost,” je vzporednico potegnil dr. Krečič.

To priznanje je po Krečičevih besedah apel, da se s Plečnikom ne sme poigravati na neki domačijski način. “Naše dediščine ne spoštujemo dovolj,” je dejal. “Plečnikova dela imajo še mnoge škrbine, kar je treba urediti po pričakovanjih, ki jih ima svet za nas glede tega, kako ravnamo z njegovo zapuščino. Plečnikov stadion so pri Europi Nostri (vseevropski zvezi za kulturno dediščino, op. p.) uvrstili med najbolj ogrožene spomenike v Evropi, kar je bila ogromna klofuta.”

Tudi kustosinja Porok je dejala, da je uvrstitev na seznam tudi naša zaveza, da za Plečnikovo zapuščino skrbimo kar se da dobro znamo in prepoznamo, kakšno vrednost ima.

Oblikovanje po meri človeka

“Treba se je ozreti na mentaliteto 20. in 30. let prejšnjega stoletja, ko je Plečnik začel. Ta je bila že funkcionalistično orientirana – promet. Avtobusi, avtomobili, motorna kolesa, navadna kolesa … Plečnik kot da tega ni videl, še vedno je oblikoval mesto za pešca. Le tako lahko opaziš detajle. Plečnik zahteva od obiskovalca mesta, da se pridruži njemu in ustvari dialog v mestu. Če se postavite pred filharmonijo, ugotovite, da gre ena od črt, ki delijo Kongresni trg,  naravnost v uršulinski samostan. Druga os pa gre med svetilke na drugi strani, česar dolgo nismo opazili. Gre za spopad dveh simetrij. Plečnik ustvarja zgodbo, ki jo je treba odkriti. Ponuja detajle, za katere želi, da jih opazite,” je razložil Krečič.

V Plečnikovi hiši obiskovalce najbolj zanima njegovo osebno življenje, je povedala kustosinja. “Zelo rad je imel turško kavo, ki mu je pomagala v nočeh snovanja. Ni imel družine, zato se je posvečal samo ustvarjanju. Zanima jih ta predanost delu in poseben ambient, ki jih Plečnikova hiša ima. Na srečo so ohranjeni tudi osebni predmeti.”

Dokler je bil Plečnik še na Dunaju, je moral vse premisliti in zasnovati sam. “Pri svojem prvem sakralnem delu na Dunaju je pokazal neverjetno vztrajnost. V Pragi je imel že pomoč študentov, ki jim je ponujal ideje. Predelane je nato uporabil ali pa jih zavrgel,” je razložil Krečič. Pri tem nastopi tudi vprašanje avtorstva, a kar izhaja iz Plečnikove šole, še vedno pripisujemo njemu.

Katedrala svobode

Plečnik je dobil naročilo za nov parlament neposredno od predsednika Ljudske skupščine Ferda Kozaka. Prvotna ideja je, da bi ga postavil tam, kjer stoji Ljubljanski grad. “Naročniki” so si potem premislili, nato pa je Plečnik naredil načrt za Katedralo svobode. “To je nacionalna zadeva, ki se je je treba temu primerno lotiti. Imamo njegovo zapuščino, potrebujemo še odgovornega arhitekta, ki bi pomagal njegovo zamisel kongenialno uresničiti,” je dejal Krečič.

Ostaja še veliko Plečnikovih zamisli, ki ostajajo neuresničene, recimo glasbeno gledališče, popolna prenova ljubljanske Drame …

Prenova Plečnikovega stadiona medtem še vedno ostaja na točki nič. Krečič poudarja, da ureditev stadiona na kakršenkoli drug način, kot po Plečnikovih načrtih, ne pride v poštev. “Urediti je treba vse potrebno, da to postane športni park, ki se ga zaklepa in varuje. /…/ To smo že poznali in to lahko še enkrat oživimo,” je dejal. Pritrdila mu je tudi kustosinja Porok, ki se strinja, da je njegovo zapuščino treba v najvišji meri varovati.

“Malokdo ve, da je bilo vse na Tromostovju – svetila, stebri … – zamenjano leta 1991. A po Plečnikovih načrtih. Stvari hranijo na vrtu Plečnikove hiše,” je povedal Krečič. “Naj Pečečnik ne zavaja javnosti, ko govori o sožitju starega in novega, če bi ohranil le pet odstotkov Plečnika.”

Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate tukaj: