N1 STUDIO: Kakšno upanje na evropsko prihodnost še ima BiH?

Čeprav pričakovanja niso bila zares velika, pa je bilo dogajanje na Evropskem svetu minuli četrtek in petek hladen tuš za Bosno in Hercegovino, ki kljub prizadevanjem nekaterih držav članic, tudi Slovenije, ni dobila statusa kandidatke za članstvo v EU. Ukrajina in Moldavija sta ga. Zakaj? Kako bo to tema dvema državama pomagalo in kako bo vplivalo na razpoloženje na Zahodnem Balkanu, kjer upanje na evropsko prihodnost z vsakim srečanjem evropskih voditeljev počasi ugaša?

O razpletu na nedavnem Evropskem svetu, ko BiH ni dobila statusa kandidatke za članstvo v EU, danes v oddaji N1 STUDIO z dvema evropskima poslancema. V studiu je bil z nami Matjaž Nemec (Socialni demokrati / poslanec S&D), v Beogradu pa prek videopovezave Klemen Grošelj, za zdaj še LMŠ, sicer poslanec Renew Europe.

“Gotovo drži podatek, da je razočaranje BiH veliko. Edino pozitivno dejstvo v danih okoliščinah je, da se je Slovenija poenotila v pobudi, kar v preteklosti ni bila ravno navada. Naša naloga je, da vsem državam nekdanje Jugoslavije ponudimo evropsko perspektivo. Razočaranje je veliko, ker je bil moment – govorimo o političnem momentu zaradi vojne v Ukrajini – pravi, da se vlije upanje in zaupanje državam Zahodnega Balkana. Mnoge od njih so v zadnjih letih bistveno napredovale v odnosu do zahtev EU,” je uvodoma dejal Matjaž Nemec.

“Zdi se nam ključna pobuda EU, da pošljemo jasno sporočilo državam Zahodnega Balkana, da je prava prihodnost skupna,” je uvodoma dejal Matjaž Nemec. “Pogled Francije na strukturo napredovanja držav v EU je takšen, ki ‘bremza’ naš pogled na evropsko prihodnost, našo ambicijo, da se povabijo države k sodelovanju,” pa je Nemec ocenil, zakaj BiH ni dobila statusa kandidatke za članstvo v EU.

“Nimam tako zelo pesimističnega pogleda na Zahodni Balkan,” je dejal Grošelj, ki meni, da je prejšnja Evropska komisija BiH “obesila” 14 reformnih točk, ki jih mora uresničiti, a kot pravi, to ne bo možno brez zunanje, evropske pomoči. “Komisija je dobila nalogo, da BiH pomaga pri uresničitvi treh ključnih točk – boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu in pa spoštovanje vladavine prava. Jaz tega sporočila ne vidim tako pesimistično, BiH leto dni nazaj ni bila na nobenem radarju, danes je BiH in celoten Zahodni Balkan v samem fokusu dogajanja v EU.”

“Črna gora ponovno postaja favoritka v procesu priključitve EU, imamo odpravljeno bolgarsko blokado Severne Makedonije in Albanije, pa primer Srbije, kjer je težava z notranjopolitično voljo, da se uresničijo pomembne reforme”, je različne zgodbe Zahodnega Balkana orisal Grošelj. “V evropskem prostoru se širi spoznanje, kako pomembna je BiH za stabilnost celotnega Zahodnega Balkana,” je ob tem dodal.

In kaj mora BiH v resnici storiti? “Oktobra so v BiH volitve. Vemo, da vladajo hude napetosti, predvsem imamo politiko Dodika, ki grozi z odcepitvijo Republike Srbske, in pa politiko Dragana Čovića kot vodjo HDZ v sami BiH, kar povzroča notranjepolitične napetosti in blokade. Mi moramo vedeti, da je bila BiH praktično dve leti brez državnega proračuna zaradi blokad na ravni federacij in države kot celote. Ne moremo mimo dejstva, da je Dodik in nekateri drugi politični predstavniki BiH že na spisku ZDA za sankcije. Prva naloga EU je, da zagotovi, da volitve oktobra v BiH bodo. Čović je na primer odkrito grozil z blokado volitev. Po volitvah pa je tukaj ta veliki reformni paket, ureditev volilne zakonodaje v skladu z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice in pa ureditev teh 14 reformnih točk. Pogled na Zahodni Balkan se spreminja, priložnosti se ukvarjajo, upam pa, da bodo politične sile znotraj BiH ta zgodovinski trenutek, ki jim je na voljo, razumele in reforme tudi izvedle. Bo pa to zagotovo zahtevno in težko,” je to, kar mora storiti BiH za pot naprej, orisal Grošelj.

Tudi Nemec je pritrdil Grošlju pri dejstvu, da se pogled na Zahodni Balkan zaradi različnih kriz, skozi katere je šla EU, spreminja.

“Slovenija je tista, ki odpira oči zahodnim prijateljem. Kot je tudi dejal hrvaški predsednik Milanović, Hrvaška tukaj ne drži tempa Slovenije pri odpiranju vrat ostalim državam Zahodnega Balkana. Iz vojne v Ukrajini izhaja ta momentum, kot mu radi rečemo. Nobena od držav, o katerih govorimo, v normalnih okoliščinah ne bi izpolnjevala pogojev za to, da bi bila povabljena na začetek pogajanj. Dejstvo je, da obstaja odprto varnostno vprašanje, ki se nas dotika neposredno – govorimo o državi, ki je 350 kilometrov oddaljena od Slovenije, govorimo o državi, kamor se v roku enega leta seli južna meja schengna … Seveda obstajajo mnogi posamezni interesi, ravno zato pa smo evropski poslanci iz Slovenije prepričani, da lahko z odprtim dialogom, z ugotavljanjem dejstev in razpravi o prihodnosti BiH, eliminira posamezne interese političnih strank ali nacionalnih entitet,” o tem, kaj lahko naredijo evropski poslanci, pravi Nemec.

Dodal je, da bi po izpeljanih volitvah oktobra BiH lahko ponudili evropsko perspektivo, a da gre pri tem samo za začetek dolgotrajnega procesa.

Svetla prihodnost Črne gore

Grošelj je dejal, da bo Severna Makedonija morala uresničiti francoski kompromisni predlog, na podlagi katerega je Bolgarija popustila, ob tem pa je ocenil, da bo to zelo zahtevno za makedonsko politiko in tudi civilno družbo. “V igri obstaja tudi predlog francoskega predsednika Macrona o t. i. politični Evropi. To pomeni, da Evropa razmišlja o fazni integraciji držav Zahodnega Balkana, glede na reformni tempo, ki ga zmorejo kar daje upanje državam v regiji,” je spomnil Grošelj.

A kljub temu Balkan spet postaja območje velikih geopolitičnih napetosti. “Tisto, kar je strateški interes EU in zveze Nato, je, da preprečimo izbruh vojne na Zahodnem Balkanu,” je ob tem poudaril evropski poslanec Renew Europe. “Ravnokar smo sprejeli resolucijo o Črni gori z zelo pozitivnim sporočilom. Podali smo upanje, da lahko država postane tista zgodba o uspehu na Zahodnem Balkanu,” je dodal.

“Mogoče bi ob koncu izpostavil ta proces približevanja Severne Makedonije … govorimo o državi, ki je bila pripravljena spremeniti lastno ime za evropsko perspektivo. Govorimo o državi, ki je lahko ob Albaniji in Črni gori vzor, kako naj poteka proces približevanja EU. Nekoliko sem zadržan do dogovora, ki se ravno odvija v Sofiji – po moji oceni bo v škodo Severne Makedonije. Zakaj to omenjam? Ker je bilo rečeno, da sta Albanija in Severna Makedonija obravnavani v paketu. Lahko se zgodi, da bo Albanija odstopila od paketa in si želela indvidiuvalno obravnavo. Pri S. Makedoniji so se ustvarjale umetne ovire na poti do EU,” je ocenil Nemec.

“Tisto, kar mene za razliko od kolega Grošlja skrbi, je, da smo se 15 let izogibali Evropi različnih hitrosti, a to je ravno to, kar se skriva v Macronovem predlogu. V čakalnici bomo za nedoločen čas imeli določene države, ki morda nikoli ne bodo postale polnopravne članice. V preteklosti so bila pravila jasna, dogaja pa se nam ravno to, da bi lahko v roku 10 do 15 let, da bi dobili Evropo različnih hitrosti, kar pa ni v skladu z idejo EU,” je o francoskem predlogu še dejal Nemec.

“Evropa več hitrosti je praktično dejstvo – vse države niso v schengnu, vse države niso v evrosistemu …” pa pravi Grošelj. Po njegovem mnenju francoska pobuda predvideva, da se države kandidatke na področjih, na katerih so dobre, lahko integrirajo v EU, torej da ni 15-letnih splošnih zastojev. “To je korak naprej. /…/ Srbiji na primer grozi, da postane večna kandidatka, tako kot Turčija, na katero smo malo pozabili. Če damo državam kandidatkam, ki so recimo dobre na gospodarskem področju, status, in jih ne držimo v nekih evropskih vicah, mislim, da je to dobro,” je še dodal.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.