Menu ItemNa plenarnem zasedanju v Strasbourgu so evropski poslanci sprejeli resolucijo o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji. V ospredje so postavljeni predvsem postopki o imenovanju evropskih delegiranih tožilcev, financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA) in pritiski na uredniško politiko RTV Slovenija. O tem, ali gre za dokaz, da je v tej državi nekaj resno narobe ali je resolucija zgolj izkrivljen politični pamflet, ki ga je izvozila slovenska opozicija, sta v oddaji N1 STUDIO mnenja soočili evropski poslanki Tanja Fajon (S&D) in Romana Tomc (EPP).
Predlog resolucije z naslovom Temeljne pravice in vladavina prava v Sloveniji so vložile štiri politične skupine v Evropskem parlamentu – socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica. Največja skupina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), sicer tudi evropska politična družina slovenskega premierja Janeza Janše, se jim ni pridružila. V ospredju razprave v Strasbourgu bodo predvsem postopki o imenovanju delegiranih tožilcev v Evropsko javno tožilstvo, financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA) ter njene uredniške neodvisnosti in pritiski na uredniško politiko RTV Slovenija. Na glasovanju je bilo 356 poslancev za resolucijo, 284 proti, 40 pa se jih je vzdržalo.
Resolucija kot propadli poskus koalicije KUL
Domača opozicija je sicer pred glasovanjem poudarjala, da obstaja razlog za skrb, vladni politiki pa, da resolucija ne potrebuje posebne pozornosti. Evropska poslanka iz vrst EPP Romana Tomc je denimo resolucijo označila za rezultat napada domače opozicije na vlado. Po njenih besedah naj bi bilo dokazov za to dovolj, povsem jasno je tudi, da je končno besedilo nastajalo s pomočjo slovenskih avtorjev. “Najbolje bi bilo, da si vsak prebere resolucijo, ki je relativno kratka, še posebej pa so kratki zaključki in si bodo najbrž lahko ustvarili mnenje o tem, zakaj gre,” je v oddaji N1 STUDIO povedala Tomc. Resolucijo je označila za zavožen projekt slovenske opozicije, ki sovpada s poskusi evropske levice, da zruši desnosredinske vlade.
“Resolucija nima nobene povezave z ugotavljanjem dejanskega stanja na področju vladavine prava v Sloveniji niti na področju medijev, še manj pa na področju sistemske korupcije, ki se vleče že od začetka nastanka naše države. Tudi glavni očitki, na katere so stavili v opoziciji, se pravi neimenovanje delegiranih tožilcev, zakasnelo financiranje STA, so padli v vodo,” je o tem, zakaj meni, da gre pri resoluciji za propadli poskus koalicije KUL, pojasnila Tomc in dodala, da obžaluje dejstvo, da resolucija ni daljša oziroma obširnejša in da ne zajema nekaterih dejstev, informacij o stanju naše pravne države. “Recimo, lahko bi vključili dogajanja na vrhovnem sodišču, pa še podobne zadeve, ki dejansko pokažejo, da vladavina prava v Sloveniji še ni na takšnem nivoju, kot bi si želeli v demokratično razviti državi,” je dodala.
Fajon: Gre za resno opozorilo Sloveniji
Evropska poslanka Tanja Fajon iz vrst S&D pa na drugi strani meni, da je resolucija dokaz, da je v tej državi nekaj resno narobe. “Samo dejstvo, da smo v Evropskem parlamentu, tako na plenarnem zasedanju kot v pristojnem odboru LIBE, večkrat razpravljali o stanju demokracije, stanju pravne države, političnem vmešavanju v medije, potrjuje, da je v Sloveniji nekaj narobe. Preseneča me, da kolegica Tomc verjame, da smo določeni poslanci in poslanke iz Slovenije dovolj prepričljivi, da smo spisali takšno resolucijo, ki jo bo verjetno Evropski parlament, vsaj tako pričakujem, podprl. To bi pomenilo, da imamo izjemno težo,” je v oddaji N1 STUDIO pojasnila Fajon in dodala, da gre za resno opozorilo Sloveniji. Čeprav resolucija ni zavezujoč dokument, so po oceni Fajon v njej sama dejstva in ni politično motivirana.
“Resolucija ima devet strani, in ko prebiramo člene, se ta v več delih nanaša na državno tožilstvo, na neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev, poziva slovenske oblasti, naj nadaljujejo financiranje STA iz državnega proračuna, poziva vlado, naj se politično ne vmešava pri kadrovanjih ali v uredniško politiko na javni servis RTV, tu je tudi poziv k financiranju RTV. Še bi lahko naštevala. Bi pa želela z druge strani, ki pravi, da je resolucija poskus slovenskih poslancev, slišati, katera dejstva pravzaprav ne držijo. Sama dejstva so tudi, da je družba globoko polarizirana, da imamo veliko sovražnosti in slabega dialoga, in resolucija ob tem poziva vse javne osebnosti, da se vzdržimo sovražnega govora in da se pogovarjamo spoštljivo,” je povedala Fajon.
Tomc: EPP ni želela sodelovati v tej šaradi
Na vprašanje, kaj v dokumentu resolucije ne drži, je Tomc poudarila, da resolucija vsebuje splošne navedbe, s katerimi se lahko pravzaprav vsi strinjamo. “Ravno včeraj smo v naši politični skupini ugotavljali, da čeprav bi v naslovu pisalo ime kakšne druge države, bi bila ta resolucija lahko namenjena tudi njim. V zaključkih je tudi poziv vsem državam članicam, naj spoštujejo vladavino prava. V tako splošnih zaključkih se vidi, da so predlagateljem iz rok ušli res vsi argumenti, s katerimi so želeli napasti vlado. Ostalo jim ni nič drugega kot nekaj splošnih floskul,” je menila Tomc in dodala, da takšno posploševanje in, kot se je izrazila, igračkanje, pomenita veliko zlorabo Evropskega parlamenta za namen notranjepolitičnih obračunavanj.
O tem, zakaj EPP ni pripravila alternativne resolucije, kar se sicer v EPP pogosto dogaja, je Tomc odgovorila, da se je Evropska ljudska stranka odločila, da v tej šaradi ne bo sodelovala na tak način. “S kolegi smo se dogovorili, da bo usmeritev naše politične skupine glasovanje proti resoluciji. S tem bomo pokazali nestrinjanje s takšnim načinom obračunavanja. Zato tudi nismo želeli sodelovati s svojo resolucijo,” je med drugim dejala Tomc.
Na vprašanje, kakšne bodo ob sprejemu resolucije posledice za Slovenijo, je Fajon pojasnila, da tovrstna razprava meče slabo luč na zaključek slovenskega predsedovanja Evropski uniji. “Ki je bilo mogoče na administrativni ravni uspešno. Veliko naših diplomatov je v Bruslju res trdo garalo, pa žal tovrstna ravnanja doma mečejo slabo senco,” je povedala Fajon in dodala, da se slovensko predsedovanje končuje s precej grenkim priokusom, saj je Slovenija izgubila priložnost, ker se je uvrstila ob bok problematičnih držav, kot sta Poljska in Madžarska.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v videoposnetku na začetku članka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje