Precepljenost v zdravstvu je sicer višja, a še vedno ne zadostna, zato je tudi Koordinacija zdravniških organizacij na ministrstvo za zdravje poslala predlog, da naj vse zaposlene v zdravstvu pozove k čimprejšnjemu cepljenju.
Medtem ko vrh politike in zdravstvene stroke opozarjata, da je četrti val epidemije koronavirusa že tu in da lahko zdaj še preprečimo novo jesensko zaprtje, pa na precepljenost pri nas to nima večjega vpliva.
Kljub prevladi delta različice in hitrega širjenja zanimanje za cepljenje še vedno upada, danes ocenjuje Luka Renko s Sledilnika.
Status #COVID19 ?? 3/3 26.7.
– zanimanje za cepljenje še naprej pada, slaba precepljenost pri 50+
– število in deleži novih primerov še naprej rastejo
– rahla rast virusa v odpadnih vodah v LJ, občuten skok v KR
Nekaj solidarnosti + ??+?️?+?+?↔↔?♂️ – pa smo zmagali ⛔?! pic.twitter.com/XkJAP1mFzw— Sledilnik COVID-19 (@sledilnik) July 26, 2021
Zdravniki ocenjujejo, da je precepljenost v njihovih vrstah okoli 90-odstotna. Pri medicinskih sestrah zadnji dostopni podatki bolnišnic govorijo o okoli 60-odstotni precepljenosti, seveda so odstotki po posameznih bolnišnicah različni. Današnji podatki evropskega centra za nalezljive bolezni kažejo, da je povprečna precepljenost v slovenskem zdravstvu 65,5 odstotka.
Na vprašanje, zakaj se ena tretjina zaposlenih ne želi cepiti, Anita Prelec iz Zbornice zdravstvene in babiške nege pojasni, da zagovarjajo cepljenje kot najbolj uspešen družbeni ukrep za preprečitev bolezni in podpirajo nosilce zdravstvene dejavnosti v tej smeri. “Medicinske sestre niso eksperti v medicini, tako kot zdravstveni tehniki niso,” pojasni Prelec in doda, da medicinske sestre sicer predstavljajo največjo skupino zaposlenih v zdravstvu in so hkrati tudi tista skupna, ki je bila v prvem valu najbolj izpostavljena koronavirusni bolezni. Zato Prelec poudarja, da v omenjenem podatku o precepljenosti morda niso zaobjeti tisti, ki so covid-19 tudi preboleli.
K cepljenju jih sicer spodbujajo na različne načine. Preko spletnih platform so tako organizirali več izobraževanj, ki se jih je udeležilo več kot 2.000 medicinskih sester, spodbujajo pa jih tudi prek družbenih omrežij. “Najboljša bi bila sicer neposredna izobraževanja, kar pa predvsem v prvem valu ni bilo mogoče,” je bila še jasna Anita Prelec. Dodala je še, da za jesen že sedaj načrtujejo pet sklopov predavanj.
Neusklajene informacije pristojnih služb
V Koordinaciji zdravniških organizacij so se medtem odločili, da na ministrstvo za zdravje ter v kabinet predsednika vlade pošljejo predlog, da naj vse zaposlene v zdravstvu pozovejo k čimprejšnjemu cepljenju. Le tako ne bi bilo treba razmišljati o uvedbi obveznega cepljenja. “Ocenili smo, da je čas, da nekaj naredimo. Da podpremo ministrstvo in vlado ter čim večje število ljudi spodbudimo k cepljenju,” je poudaril Igor Dovnik, vodja Koordinacije zdravniških organizacij, in dodal, da je cepljenje v končni fazi vseeno individualna odločitev.
“Cepljenje res lahko povzroči kakšen nezaželeni učinek, vendar je tveganje, da se ti bo nekaj zgodilo po cepljenju, mnogo manjše, kot tveganje, da se ti bo bolezen zakomplicirala,” je še poudaril. Če bo pacientov s koronavirusno boleznijo preveč, se bo namreč ponovil lanski scenarij, ko so se zaradi prezasedenosti covidnih oddelkov čakalne vrste na drugih oddelkih podaljševale, pacienti pa so ostajali brez ustrezne oskrbe.
Dovnik je bil še jasen, da si nihče si ne želi, da bi se pacienti okužili od zaposlenih v zdravstvu. “Tudi hude zaplete po cepljenju se da pravočasno pozdraviti, kljub temu pa so ti manj verjetni, kot zapleti, če oseba zboli za covidom-19,” je še dejal vodja Koordinacije zdravniških organizacij ter vse, predvsem pa aktivni del populacije, pozval k cepljenju.
Tretjina medicinskih sester razmišlja o menjavi poklica
Kriza zadnjega leta in pol je le dodatno poglobila in potencirala kadrovske težave, ki pestijo zdravstvo zadnjih deset, petnajst let, je poudarila Prelec. “Medicinske sestre so večinoma ženske, to so mame, doječe in noseče matere in to je tisto, kar jih v navezavi na cepljenje najbolj skrbi,” je pojasnila Prelec ter dodala, da so zaskrbljujoče tudi neusklajene informacije s strani pristojnih služb.
“Velik delež informiranja bi morale prevzeti tudi delovne organizacije in njihov menedžment,” je bila še jasna izvršna direktorica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije ter dodala, da ima vsaka zdravstvena organizacija posebne službe, ki se ukvarjajo s preprečevanjem bolnišničnih okužb, in prav te bi morale prevzeti delež poziva k razjasnitvi nastalih vprašanj.
“Dejstva so relativno enostavna,” je bil jasen Dovnik in dodal, da je po drugi strani prepričanje vsakega posameznika težko spremeniti. Poudaril je, da pozicija ministra za zdravje ravno zato ni enostavna. Ogromno zdravstvenih delavcev v zadnjem letu in pol je tudi pregorelo, vendar po mnenju Dovnika vseeno ne morejo postavljati ultimatov. Prelec pa je poudarila, da številne medicinske sestre zapuščajo poklic in odhajajo na druga delovišča. Po podatkih zbornice kar tretjina medicinskih sester že po prvem letu na delovnem mestu razmišlja o menjavi poklicne poti.
“Ljudje iz kliničnih okolij odhajajo zaradi neurejenih odnosov, zaradi pomanjkljive opremljenosti, slabe infrastrukture in podplačanosti. Koronski dodatki jih zaenkrat še držijo pokonci, vendar kmalu tudi teh dodatkov ne bo več. Ne odhajajo pa več na lažja delovišča, kajti lažjih delovišč ni. Odhajajo iz poklica in to je nov fenomen, ki ga pred leti nismo poznali.”
Anita Prelec, Zbornica zdravstvene in babiške nege
Obvezno cepljenje naj bo skrajni manever
Igor Dovnik je še pojasnil, da je sicer zagovornik cepljenja, vendar naj bo obvezno cepljenje resnično zadnji ukrep, ki naj ga politika sprejme. “Država ima pred obveznim cepljenjem številne druge ukrepe, s katerimi naj spodbudi ljudi. Recimo plačljivo obvezno testiranje,” je bil jasen Dovnik. Dodal je še, da si z negativnim PCR testom varen le dan ali dva, tako bi se moral nekdo, ki je v službi cel teden, na tedenski ravni testirati vsaj dvakrat. “To je že precejšnje finančno breme,” je še dodal vodja Koordinacije zdravniških organizacij ter opozoril, da je politika tista, ki sprejema odločitve, stroko ji lahko namreč samo svetuje.
Tudi Prelec se strinja, da bi pred takim ekstremnim ukrepom ljudi lahko nagovarjali s pomočjo pozitivnih prijemov. “Medicinske sestre so zagovornice pacientovih pravic in imajo pravico izražati svojo voljo,” je bila jasna Prelec in dejala, da zato kot zagovorniki pacientovih pravic obveznega cepljenja ne podpirajo. Medicinsko osebje sicer resnično naprošajo in nagovarjajo, naj ravnajo odgovorno in se cepijo.
Celotno oddajo si lahko ogledate na spodnji povezavi:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje