Menu ItemEkipa N1 se je odpravila v podzemni labirint vojaških rovov in bunkerjev Unške koliševke. Gre za utrdbo v prvi liniji Alpskega zidu, ki so jo med svetovnima vojnama v strogi tajnosti zgradili Italijani. Ozki rovi, ki so speljani v več kot 100 metrov visoki prepadni steni, naj bi bili po nekaterih virih včasih dolgi kar 15 kilometrov, a so jih Italijani zasuli, zabetonirali ali zalili z vodo, domačini pa razstrelili. Kakšne skrivnosti skriva vojaški labirint?
Ekipa N1 je vstopila v skrivnostni labirint italijanskih vojaških bunkerjev in rovov Unške koliševke. Z lokalnima turističnima vodnikoma Natašo Kocjančič in Tomažem Penkom iz Bike Slovenia, ki kot edina ponujata uradne vodene oglede utrdbe, smo se srečali sredi gozdov blizu Unca. “Tukaj že lahko vidite enega od razminiranih bunkerjev in zasilni izhod,” nas je med potjo po makadamski cesti na zaraščene ruševine opozorila Kocjančič. “Italijani so bili najboljši mojstri kamuflaže!”
Že čez nekaj deset metrov hoje smo prispeli pred skrit vhod. “Oborožite se s svetilkami in glejte pod noge. Blatno in mokro je, zato previdno! Pa na glavo tudi pazite! Vsi vhodi in prvi deli rova so namreč nižji in se morate skloniti. Italijani so se za to višino odločili taktično – zaradi varnosti. Če bi napadalec poskušal priti v bunker, bi se težje premikal, Italijani pa bi ga hitreje ujeli,” je opisala, medtem ko smo se prebijali globlje skozi vojaški rov.
Italijani so vojaško utrdbo zgradili v steni Unške koliševke. Gre za eno največjih jam udornic pri nas, ki jo obdajajo 125 metrov visoke prepadne stene, nastala pa je, ko je na tem območju iz Rakovega Škocjana pod zemljo tekla reka Rak in toliko časa dolbla jamo, da se je udrl strop.
“Po prvi svetovni vojni so to območje zasedli Italijani, z rapalsko pogodbo, ki je bila podpisana v Rapallu leta 1920, pa so določili mejo, ki je potekala prav tukaj. Italija je mejo kmalu v primeru napada Jugoslavije začela po celotni dolžini utrjevati in graditi podzemne utrdbe. Vojaški rovi in bunkerji Unške koliševke so spadali v prvo linijo Alpskega zidu, ki ga je Kraljevina Italija, da bi mejo utrdila, zgradila. Prva linija je bila direktno na meji, druga približno pet oziroma 20 kilometrov v notranjosti (odvisno od terena), tretja linija pa je bila v zaledju, ki je vse skupaj oskrbovala,” je povedala Kocjančič, medtem ko smo skoraj zakorakali v vodo. “To je prvi sklop bojnih blokov, ki pa je trenutno zalit, zato je dostop onemogočen.”
Meja je bila razdeljena na 69 sektorjev, utrdba v Unški koliševki pa je na 49. sektorju Planina – Unec. Meja je bila označena z mejnimi kamni, na italijanski strani je bila zarisana črka I za Kraljevino Italijo, na drugi strani pa oznaka SHS, ki so jo kasneje popravljali v črko J, ki je označevala Jugoslavijo.
Orisala nam je labirint rovov, ki naj bi bil po nekaterih virih dolg 15 kilometrov, a so jih Italijani zasuli, zabetonirali ali pa zalili z vodo, zato jih je zdaj dostopnih le še 1,5 kilometra. Podzemni vojaški objekt je imel po njenih besedah dve utrdbi, “Raggi” in “Bruner”. Imeni sta dobili po dveh italijanskih vojakih, ki sta bila odlikovana za vojaško hrabrost, Raggi je odlikovanje dobil kot prvi, Bruner pa je prihajal iz tržaške družine. “In vsaka od utrdb je imela štiri bunkerje oziroma centre odpora.”
Ozek hodnik, po katerem lahko ljudje hodijo le drug za drugim, se je vsakih nekaj deset metrov razširil. “To nam takoj pove, da je pred nami shramba za orožje,” je povedala Kocjančič. To so nakazovali nekateri po stotih letih še vedno ohranjeni napisi na steni, Deposito munizioni. Po dostopnih podatkih so imeli v teh prostorih shranjenih 22 mitraljezov, 13 puškomitraljezov, dva topa 47/35 in dva minometa 81 mm.
Kako je videti notranjost skrivnostne vojaške utrdbe, si poglejte v reportaži na vrhu članka.
Kocjančič je pojasnila, da so Italijani podzemne utrdbe gradili na podlagi okrožnic, ki jih je izdajalo italijansko obrambno ministrstvo, zato so jih velikokrat poimenovali kar s številkami okrožnic. “Tukaj so se gradnje lotili leta 1932, najprej so seveda zgradili ceste – še zdaj imamo veliko dobrih cest iz tistega obdobja – pri gradnji so lahko domačini še pomagali, pri gradnji utrdb pa ne. To je bila skrivnost, vojaška tajnost. In še vedno so te stvari dokaj skrite, še vedno ni točnih podatkov o gradnji in načrtih. Vse, kar imamo, je bilo izrisano naknadno. In še vedno je vse zavito v tančico skrivnosti.”
“Previdno! Ograje ni, pod nami pa je več deset metrov globok prepad”
Pot smo nadaljevali po ozkih, temnih hodnikih in se iz severne premaknili v južno utrdbo. “Povezani sta s podzemnim rovom, ki pa ni obdelan, saj ni bil končan, stene so zato surove.” Med hojo smo opazili številne puščice v beli, modri in živo oranžni barvi, a poti na tak način niso označevali Italijani.
Rovi Unške koliševke so namreč odprti, vhoda obiskovalcem ne onemogoča nobena ograja, a ker gre za pravi podzemni labirint, so si mnogi popotniki označili vhode in izhode. “Da se ne izgubijo in da lažje najdejo pot na površje. Lahko bi rekli, da gre za markacije ali pa za vandalizem, saj ljudje po stenah ves čas nekaj označujejo in tako na neki način tudi smetijo.”
In res smo kmalu na steni zagledali grafit lobanje, na nevarnost pa nas je z resnim glasom opozorila tudi naša turistična vodnica. “Zdaj pa previdno, ker je ta izhod, ki je bil namenjen prezračevanju, direktno nad udornico. Ograje ni, pod nami pa je več deset metrov globok prepad.”
Previdno smo se premaknili na rob prepadne stene, pred nami se je odprl pogled na ogromno luknjo, na levi strani pa smo opazili kovinske cevi, ki so štrlele iz ostrih kamnov. “To je le del prezračevalnega sistema, ki je natančno speljan skozi celotno utrdbo. Zavedati se moramo, da so zdaj vsi vhodi odprti, vsake toliko časa začutimo celo prepih. Ko pa je objekt služil svojemu namenu, so bila vrata tesno zaprta. Imela so celo gumijasto tesnilo, če bi se morda zgodil napad s kemičnim orožjem,” je pojasnila sogovornica. A ker so hkrati morali odvodnjavati tudi rove, v katerih se je nabrala voda, so ob strani hodnikov skopali posebne jaške, pod zatesnjenimi vrati pa še sifone. “Previdno, lahko si zvijete gleženj!”
Ob vhodih so imeli postavljene agregate, ki so jim zagotavljali elektriko. Danes to dokazujejo le še številni kavlji in eno samo stikalo, vse ostalo je izropano. “Ko je Italija kapitulirala in so Italijani odšli, so vse bunkerje razstrelili, utrdbo v Unški koliševki sicer šele v 70. letih, domačini pa so zaradi pomanjkanja železa vzeli vse, kar so lahko uporabili. Notri ni ničesar več.”
A v času, ko so vojaki objekt uporabljali, so imeli v teh hladnih hodnikih vse, kar so potrebovali. Skladišče za hrano in najnujnejše potrebščine, vodne rezervoarje, celo bivalne prostore za vojake. Kocjančič se je naenkrat ustavila in potrkala po steni. “Slišite? Doni. To pomeni, da smo v nekakšni skupni spalnici, saj so steno obdali z dodatno plastjo, podobno kot danes z mavčno oziroma knauf ploščo. Tako so preprečili, da bi vlaga prehajala v notranjost, in si zagotovili boljše bivanjske pogoje.”
V rovih je odvrženih tudi kar nekaj smeti, ki jih obiskovalci in mladi, ki utrdbo občasno uporabljajo za druženje, puščajo za seboj: steklenice, papirčki, plastenke, stiropor, celo star štedilnik in ostanki vzmetnice. Turistična vodnika si želita, da bi občina ali država bolj poskrbela za vojaško dediščino, z zaščitnimi ograjami na nevarnih lokacijah pa zagotovila varnost obiskovalcev.
Po besedah turistične vodnice je v rovih naenkrat bivalo 241 vojakov in štirje častniki, ki so “seveda bivali v lastnih sobah”. Vojaki so imeli prostore za spanje tudi zunaj, kjer so še danes vidni ostanki obrambne vojašnice. “Tla so dobro ohranjena, vidni so tudi oprimki za pograde. Tudi eden od stolpov še stoji, in ko pogledamo te ruševine, zlahka razumemo, kako dobri so bili Italijani v maskiranju. Vse objekte, ki so jih zgradili nad zemljo, so obdali s kamenjem, zemljo in objekt dobro skrili med drevesa.”
Bunkerjev in rovov Unške koliševke italijanski vojaki nikoli niso zares “aktivno” uporabili, saj se napad ni zgodil, vse pa je bilo pripravljeno prav za primer slednjega.
Kako je videti notranjost skrivnostne utrdbe, si poglejte v reportaži na vrhu članka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje