Menu Item
Širom po državi ob današnjem cerkvenem prazniku, ki je od leta 1992 tudi dela prost dan, potekajo bogoslužja, veliko vernikov se je odpravilo tudi na romanje. Največ ljudi se je zbralo v največjem slovenskem romarskem središču, na Brezjah, kjer je bazilika Marije Pomagaj in kjer je maševal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Največji cerkveni Marijin praznik verniki slovesno praznujejo po vseh cerkvah po državi, številni se odločijo tudi za romanje v Marijina svetišča, med katerimi je največje na Brezjah.
Pred baziliko Marijo Pomagaj se je zbralo več tisoč ljudi, sveto mašo je tam vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Zoretu je pri današnji osrednji maši prisluhnilo več ljudi kot prejšnje leto, ko je praznik potekal v luči epidemioloških omejitev.
Kot so povedali ljudje, na Brezje pridejo, da najdejo notranji mir, prosijo za zdravje, se zahvalijo in se srečujejo. Številni so izpostavili pomen tradicije in povedali, da na Brezje hodijo vsako leto. Veliko jih pride z družinami, nekateri to priložnost izkoristijo tudi za rekreacijo in na Brezje pridejo peš ali s kolesom.
Katoliška in pravoslavna cerkev imata praznik Marijinega vnebovzetja na isti dan. V Sloveniji je od leta 1992 tudi dela prost dan.
Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem, papež Pij XII. pa je versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus.
Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K njima sodijo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva.
Katoliška cerkev s tem praznikom poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake ženske. Hkrati je Marijino vnebovzetje praznik upanja, saj sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidijo v večnosti. Poleg tega nas želi praznovanje Marijinega vnebovzetja po besedah Slovenske škofovske konference spomniti na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje