Na dnevni red prihaja povečanje izdatkov za obrambo, varnost in odpornost

Koalicija in vlada Roberta Goloba bosta po informacijah N1 v prihodnjih dneh obravnavali načrt za povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP. Po sprejetju načrta na vladi, naj bi sledila javna razprava, zadnjo in odločilno besedo pa bo imel državni zbor.
Podrobnosti za zdaj še niso znane, že nekaj časa pa je jasno, da bo morala Slovenija za dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP, ki ga zaenkrat še zahteva zveza Nato, nameniti okoli 320 milijonov več kot namenja danes.

Letošnji dvig naj bi bil v vsakem primeru vsaj izdaten, če že ne bo dosegel celotnega povečanja na dva odstoka in bo nekaj povečanja ostalo še za prihodnje leto. Pod črto pa dvig na dva odstoka BDP pomeni, da bo Slovenija za obrambo in varnost namenila 1,4 milijarde evrov.

Slovenija je sicer po deležu denarja za obrambo sicer že vrsto let pri dnu lestvice držav članic Nata. Dva odstotka je lani doseglo 22 od 32 članic zavezništva, manj od Slovenije so dale le tri članice Nata: Luksemburg (1,30 odstotka BDP), Belgija (1,29 odstotka BDP) in Španija (1,24 odstotka BDP).

Slovenski načrt še najbljižje španskemu?

Evropske države z repa Natove lestvice pred junijskim vrhom zavezništva v Haagu, kjer se pričakuje dvig spodnje meje obrambnih izdatkov na najmanj tri odstotke BDP, v zadnjih tednih kot po tekočem traku napovedujejo dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP. Da bodo ta cilj dosegle do konca letošnjega leta, so med drugim napovedale Španija, Italija in Belgija.
Slovenski načrt dviga obrambnih izdatkov naj bi bil še najbližje španskemu. Španija je med članicami Nata lani porabila najmanj denarja za obrambo, a se bo to spremenilo. Premier Pedro Sanchez je namreč napovedal, da bo uradni Madrid za obrambo namenil dodatnih 10,4 milijarde evrov, s čimer se bodo obrambni izdatki povečali na okoli 34 milijard evrov.

Več kot tretjino dodatnega denarja bodo namenili za opremo in izboljšanje pogojev za pripadnike oboroženih sil, ki bodo dobili tudi višje plače. Slabo tretjino oziroma 3,26 milijarde evrov bodo investirali v telekomunikacijsko in kibernetsko varnost, 1,9 milijarde pa za razvoj novih obrambnih sistemov in odvračanje potencialnih groženj. 1,75 milijarde evrov bo šlo za krepitev sposobnosti obrambnih sil v kriznih razmerah, kot so naravne nesreče.

Sanchez je ob predstavitvi svojega načrta poudaril, da Španija zaradi dviga obrambnih izdatkov ne bo uvajala novih davkov in posegala v socialno državo. Dodaten denar za obrambo bodo po njegovih navedbah počrpali iz javnih prihrankov, državnega proračuna in neizkoriščenega denarja za okrevanje po pandemiji covida-19.

Hrvaška po novem že pri dveh odstotkih, Italija še ne

Kako se bo dviga obrambnih izdatkov lotila Italija, ki je za obrambo lani namenila 1,5 odstotka BDP, še ni jasno. Italijanski finančni minister Giancarlo Giorgetti je pred časom dejal, da bodo cilj dveh odstotkov BDP za obrambo dosegli z vključitvijo že obstoječih stroškov finančne policije in obalne straže. Ker bi to pomenilo, da novih vlaganj v obrambo ne bi bilo, bi se lahko Italija na junijskem vrhu Nata v Haagu znašla pod pritiskom ameriških in evropskih partnerjev.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je pred svojim zadnjim obiskom pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu v Washingtonu v zvezi s tem dejala samo, da bo dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP uradno napovedala na vrhu Nata. Kot je nedavno dejal italijanski obrambni minister Guido Crosetto, dva odstotka BDP za obrambo "že dolgo nista več cilj, pač pa izhodišče", a je hkrati poudaril, da si evropske države ne morejo privoščiti rezov v socialno državo.

Trump je na drugi strani že večkrat dejal, da bi morale zaveznice v Natu spodnjo mejo obrambnih izdatkov s sedanjih dveh dvigniti na pet odstotkov BPD. Ob tem je poudaril, da ZDA ne bodo več branile držav, ki za svojo obrambo ne namenjajo dovolj denarja.

Prav minuli konec tedna pa je Reuters poročal, da naj bi generalni sekretar Nata Mark Rutte predlagal dvig spodnje meje izdatkov za obrambo na 3,5 odstotka BDP in še dodatih 1,5 odstotka BDP za druge izdatke, povezane z obrambo. Skupaj torej pet odstokov, kot pričakuje ameriški predsednik Trump.

Ker je kot največja varnostna grožnja prepoznana Rusija, za največ za obrambo namenjajo evropske članice v njeni bližini. Največji delež BDP je lani namenila Poljska, ki je edina presegla štiri odstotke. Več kot tri odstotke BDP so za obrambo namenile ZDA, Estonija, Latvija in Litva.

Hrvaška pa je cilj dveh odstotkov BDP za obrambo prejšnji teden uradno izpolnila z nakupom oziroma prevzemom 12 bojnih letal rafale, ki jih je kupila od Francije. Hrvaška vlada pod vodstvom Andreja Plenkovića sicer napoveduje nova vlaganja v krepitev hrvaških obrambnih sil.

Levica: Slovenija nima vojaških groženj, ki bi upravičevale takšen dvig

Že nekaj časa je jasno, da bo šel velik delež povečanih obrambnih izdatkov za potrebe Slovenske vojske, torej tudi v oborožitev, del pa med drugim tudi v izgradnjo koridorja od Luke Koper do Madžarske meje. A dodatnemu denarju za oborožitev ves čas nasprotuje Levica. Kot so pojasnii za N1, bodo počakali na konkretne predloge vlade in se do njih opredelili, ko bodo predstavljeni, vendar pa svojega temeljnega stališča ne bodo spreminjali.

"Nasprotujemo povečevanju izdatkov za orožje na račun sredstev, ki bi morala biti namenjena reševanju ključnih življenjskih vprašanj – dostopnemu zdravstvu, stanovanjski politiki, dvigu pokojnin, boju proti podnebnim spremembam in razvoju javnih storitev. Slovenija nima vojaških groženj, ki bi takšen dvig upravičevale," so poudarili v Levici.

Ob tem so poudarili, da naj Slovenija svojo varnost gradi s politiko diplomacije, mirovnega sodelovanja in nevtralnosti, ne pa s tekmovanjem v oboroževanju. "Namesto kupovanja orožja moramo vlagati v civilno zaščito, kibernetsko varnost, odpornost družbe in v reševanje največjih realnih groženj – podnebnih sprememb in socialnih stisk," so dodali v najmanjši vladni stranki.

V SD, kjer so mnenja o dvigu obrambnih izdatkov deljena, pa so za N1 poudarili, da mora biti načrt za povečanje obrambnih izdatkov premišljen in vsebinsko utemeljen, dosledno pa mora slediti obstoječim ciljem in obrambnim dokumentom, v katerih ima Slovenija "že jasno postavljeno pot, kako do leta 2030 doseči dva odstotka BDP za obrambo".

SD: Vlada naj obrambne izdatke krepi po že začrtani poti

Po mnenju Socialnih demokratov je ključno, da "vlada nadaljuje po tej začrtani poti ter da investicije usmerja ciljno, pregledno in po vsebinski presoji potreb". Načrt mora jasno določati povečanje števila in usposobljenosti osebja v obrambnem sistemu, krepitev operativnih zmogljivosti in pripravljenosti Slovenske vojske, modernizacijo oborožitvenih sistemov in vojaške opreme ter vlaganja v raziskave in razvoj na področju varnosti in obrambe, so navedli v drugi največji vladni stranki.

Kot so poudarili, je treba obrambne izdatke zasnovati tudi tako, da prispevajo k širšim ciljem, kot so krepitev odpornosti družbe (civilna zaščita, krizno upravljanje in zaščita kritične infrastrukture), razvoj nacionalne varnostne kulture ter spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja. Ob tem so dodali, da mora vlada pri javni predstavitvi načrta in komunikaciji dviga obrambnih izdatkov zavračati kakršnokoli vojno retoriko.

Gibanje Svoboda: Gre za nov pristop

V največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda pa so izpostavili, da bo zaradi politične realnosti v svetu treba za obrambne izdatke in varnost nameniti več. Kot so spomnili, bo načrt za krepitev odpornosti Slovenije temeljil na treh stebrih – obrambi, širši družbeni varnosti in odpornosti celotne družbe: "Gre za nov pristop, ki v ospredje postavlja bolj odporno in bolj varno Slovenijo na vseh ključnih področjih varnosti človeka – od varovanja človekovih pravic do varnosti pred kibernetskimi napadi."

Ob tem so poudarili, da ne verjamejo v "enostranske rešitve, kot je le preprost nakup orožja, ki sam po sebi ne reši ničesar". Denar za obrambo je treba po njihovih navedbah usmeriti tudi v krepitev lastne oziroma evropske obrambne industrije ter v zmogljivosti za tako imenovano dvojno uporabo, torej v civilne in vojaške namene. Med zadnjimi so izpostavili tudi logistične in infrastrukturne projekte, kot je strateški koridor od Luke Koper do madžarske meje.

Opozicija: Dvig na dva odstotka BDP ne bo dovolj

V opoziciji pa prevladujejo ocene, da dva odstotka BDP za obrambo ne bosta rešila ničesar. "Dvig obrambnega proračuna na dva odstotka BDP ne bo dovolj ne za izpolnitev zavez mednarodnih pogodb ne za doseganje odvračalnega učinka. Svetovne razmere terjajo hiter in odločen odziv. Če Slovenija tega ne bo pokazala, bo ostala sama. To je v trenutnih geopolitičnih razmerah tvegano," ocenjujejo v NSi.

Podobno kot v SD so tudi v NSi izrazili pričakovanje, da bo vlada pri pripravi načrta za povečanje vlaganj v obrambo sledila strateškim obrambnim dokumentom države. V SDS pa so na naša vprašanja odgovorili z besedami, da ne morejo komentirati "načrta vlade glede povečanja obrambnih izdatkov", ki ne obstaja.

Predsednik SDS Janez Janša je sicer že pred časom dejal, da bo treba izdatke za obrambo dvigniti na bistveno več kot dva odstotka BDP. Ob tem je tudi poudaril, da do povečanja denarja za obrambo ne sme priti na račun zdravstva, šolstva, socialne države in konkurenčnosti gospodarstva. Dodaten denar za obrambo bi po njegovih besedah lahko dobili s prerazporeditvijo sredstev za zeleni prehod in nevladne organizacije.