Na Golniku zaradi zajčje mrzlice hospitaliziranih več ljudi

Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Iz klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik so sporočili, da so v zadnjem tednu opazili povečano število hospitaliziranih bolnikov s hudo obliko pljučnice, ki jo povzroča bacil Francisella tularensis. Gre za bolezen, imenovano tularemija oziroma zajčja mrzlica. Vseh pet bolnikov s hudimi pljučnicami je iz krajev ob Sorškem polju.

V zadnjih desetih dneh so na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik zabeležili pet bolnikov s hudimi pljučnicami. Vsi prihajajo iz krajev ob Sorškem polju.

Povzročitelj bolezni je bacil Francisella tularensis. Gre za bolezen, imenovano tularemija oziroma zajčja mrzlica.

“Večina okužb je povezana s kmečkimi opravili, zato ljudem svetujemo, da pri spravilu sena uporabljajo FFP 3-masko, saj navadna kirurška maska ne zadostuje. Če imajo simptome, kot so povečane in boleče bezgavke, kašelj, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, žrelu in trebuhu ter driska, naj zdravnika obvestijo, ali so pred tem delali s senom oziroma imeli klopa. Tako bo lahko posumil na tularemijo oz. zajčjo mrzlico, ki jo zdravimo z drugačnim antibiotikom kot za običajno pljučnico,” opozarja infektologinja s klinike Golnik Barbara Bitežnik.

Bolezen prenašajo zlasti zajci in okuženi klopi, pa tudi muhe, bolhe, uši in komarji. Ljudje lahko zbolimo tudi z vdihavanjem okuženega prahu ter z uživanjem premalo toplotno obdelanih živil in okužene vode.

Simptomi pri obolelih so odvisni od vstopnega mesta bacila. Če je ta vstopil v telo na primer prek vboda klopa ali pika komarja, imajo pacienti na vbodnem mestu razjedo. Če bakterijo zaužijejo z neprekuhanim mlekom okužene živali (predvsem z mlekom koz ali ovc, ki se pasejo), imajo lahko prebavne težave. Če bacil vdihnejo, lahko zbolijo za hudo obliko pljučnice.

S človeka na človeka se bolezen ne prenaša. Bolezen se običajno pojavi od tri do šest dni po okužbi.

Tularemija je sicer redka bolezen. V Sloveniji je bilo med letoma 2014 in 2023 letno potrjenih od nič do 54 primerov okužbe. Največ jih je bilo leta 2021, ko so v goriški regiji zabeležili izbruh te bolezni. Na Gorenjskem je bilo med letoma 2014 in 2023 prijavljenih od nič do tri primerov letno, letos pa do 16. julija že devet primerov.