Menu Item
Na Gorenjskem se pripravljajo na izvedbo več protipoplavnih ukrepov. Ponekod so bili ukrepi že nekaj časa začrtani, a še niso bili izvedeni. Drugod je ujma pokazala, da bo treba obnoviti nekdanjo zaščito.
Vodna ujma, ki je pred mesecem dni prizadela Slovenijo, je na Gorenjskem pokazala učinkovitost protipoplavnih ukrepov in nujo po tovrstni zaščiti tudi na nekaterih drugih območjih. V Škofji Loki so ukrepi že nekaj časa začrtani, a še niso bili izvedeni. Tudi drugod je ujma pokazala, da bo treba obnoviti nekdanjo zaščito.
Kot je za STA povedal škofjeloški župan Tine Radinja, so protipoplavni ukrepi na Poljanski Sori, kot so zaščitni zidovi in terase, stari že skoraj 100 let. Nekateri so tudi mlajši, vendar pa so po bili zadnji tovrstni ukrepi izvedeni pred 50 leti. V minuli letih so zato začrtali nov projekt protipoplavnih ukrepov, v okviru katerega bi obstoječe objekte prenovili in nadgradili.
Dogodek tako izjemen, da je v marsičem pretresel
Radinja težko ugiba, kaj bi bilo, če bi bili ti ukrepi že izvedeni oziroma v kolikšni meri bi preprečili katastrofalne posledice avgustovske ujme. “Glede na to, kar smo videli, bi s temi ukrepi zavarovali večji del poplavljenih hiš na območju Sorške in Demšarjeve ceste, ne bi pa verjetno preprečili večjega dela škode v Puštalu,” je ocenil.
Je bil pa ta dogodek tako izjemen, da je v marsičem pretresel to, kar so hidrologi vedeli o Poljanski Sori in njenih pritokih, zato Radinja pričakuje, da bodo izkušnje iz vodne ujme upoštevali in projekt protipoplavnih ukrepov ustrezno novelirali. “Predvsem pa je ključno, da se projekt čim prej izvede, tudi denar je v načrtu za okrevanje in odpornost zagotovljen,” je izpostavil župan.
Prepričan je, da bo tako zagotovljena bistveno boljša zaščita Škofje Loke, četudi vsega ob vse bolj ekstremnih naravnih dogodkih, ki so posledica podnebnih sprememb, ne bo možno zavarovati. “Tudi prej niso bili ti protipoplavni ukrepi mišljeni, da bodo zavarovali vsako stavbo in vso infrastrukturo, ampak predvsem, da bodo omilili posledice dogodkov, ki bodo žal postali vse pogostejši,” je dejal Radinja.
Ob Sori se ni zidalo že desetletja
Ob tem je poudaril, da omenjeni protipoplavni ukrepi niso namenjeni temu, da bi z njimi ščitili kakšno novo območje pozidave. “Praktično se ob Sori ni zidalo že desetletja, je pa treba tisto, kar že stoletja in desetletja stoji ter je ob vse močnejših dogodkih vse bolj izpostavljeno, čim bolj zaščititi,” je pojasnil.
Marsikje na Gorenjskem so v preteklosti dobro skrbeli za protipoplavno zaščito, a v zadnjih desetletjih nanjo pozabili. Potok Blatnica, ki je 4. avgusta povzročil razdejanje v Begunjah na Gorenjskem, je tako nekoč potekal po precej večjem grabnu, ki pa je bil v zadnjih desetletjih v dobršni meri zasut in zmanjšan.
V preteklosti marsikaj narejeno po domače
Kot je povedal radovljiški župan Ciril Globočnik, bodo skupaj z državnimi institucijami naročili projekt za ukrepe na območjih Drage, Begunj, Nove vasi in Vrbenj, ki so bili v tokratnih poplavah v radovljiški občini najbolj prizadeti. “Projekt bo začrtan tako, da bodo tudi tisti, ki živijo v neposredni bližini vode, vedeli, kaj lahko naredijo in česa ne smejo,” je dejal Globočnik.
Pojasnil je, da je bilo v preteklosti marsikatera ureditev vodotokov narejena po domače, saj tako visokih voda ni bilo. “Sedaj pa se je izkazalo, da so struge preozke in da se voda ne more razliti po poljih kot nekoč,” je izpostavil župan in opozoril, da je potrebna simbioza med prebivalci ob vodotokih, saj če kdo naredi nekaj narobe, lahko nekdo drug dolvodno doživi katastrofalen vodni val.
Cerklje na Gorenjskem nekoč varoval suhi graben
Cerklje na Gorenjskem je nekoč pred poplavami varoval suhi graben, ki pa je bil pred desetletji zasut. Odtlej se občasno pojavljajo hudourniške poplave, zato so že pred nekaj leti na občini začeli pripravljati idejni projekt ponovne vzpostavitve suhega grabna, vendar so zaradi nesoglasij z lastniki zemljišč od projekta odstopili. “Sedaj bomo s projektom nadaljevali, tudi z razlastitvami, če bo potrebno,” je po katastrofalnih avgustovskih poplavah napovedal cerkljanski župan Franc Čebulj.
Tudi na območju kranjske mestne občine, kjer protipoplavnih ukrepov praktično ni, bi bili ponekod potrebni. 4. avgusta je znova poplavilo nekatera območja okoli Kokre in Rupovščice, ki so na udaru tudi že ob bistveno manjših količinah padavin. Zato si na občini želijo dogovora z Direkcijo RS za vode glede ureditve tega območja, na kar sicer po besedah župana Matjaža Rakovca opozarjajo že dlje časa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!